ISTRSKI PRŠUT: Hrvaški in slovenski izdelek

Meso morajo pridelati v slovenski ali hrvaški Istri in ga sušiti po enotni recepturi, kot poudarja živilski tehnolog in poznavalec suhih mesnin Stanislav Renčelj, poroča Delo.

Kot poroča časni, naj bi bila zaščita izjemnega regijskega pomena, saj se istrski pršut razlikuje od večine drugih. Sušijo ga brez kože in slanine, le rdeče meso. Solijo ga z izključno morsko soljo, ki nima škodljivih nitratov in nitritov, poldrugo leto na temperaturah pod 18 stopinj celzija. Dovoljeno je dodati poper, česen, lovor in rožmarin.

Receptura in tehnološki postopek sta enotna

Za zaščito so si v hrvaški Istri prizadevali 17 let. Pred dvema letoma so slovenski proizvajalci vložili pripombo, da je Istra tudi v Sloveniji in tudi tu izdelujejo takšen pršut. Dogovorili so se za skupni nastop in pogoje zaščite istrskega pršuta ter za oznako Istarski, istrski pršut.

Osmi slovenski izdelek z zaščitno označbo porekla 

Po enotni recepturi in tehnološkem postopku se ohranijo vsi vitamini, beljakovine, maščobe in minerali. Mogoče ga je pridelati na območju do kraškega roba, s Socerbom, Črnim Kalom in Podgorjem. Ker v slovenski Istri nimajo klavnice, morajo prašiče, zaradi izpeljave pravilnega postopka, voziti v hrvaško klavnico.

Gre za osmi slovenski izdelek z zaščiteno označbo porekla. A kot poudarja Renčelj, nima takšen skupni nastop pri pršutu nobene zveze s kraškim teranom, ki ga želijo pod istim imenom zaščititi v hrvaški Istri. Kraški teran naj bi bil samo eden.