Intereuropa predstavila petletni strateški načrt

Konec leta 2019 naj bi skupina imela 1405 zaposlenih, razmerje med neto dolgom in EBITDA pa naj bi znašalo 3,4, izhaja iz povzetka strateškega načrta, ki ga je na ponedeljkovi seji obravnaval nadzorni svet družbe in je objavljen na straneh Ljubljanske borze.

Strateške usmeritve koncerna se sicer osredotočajo na ohranitev in krepitev vodilnega tržnega položaja ponudnika celovitih logističnih rešitev na področju držav bivše Jugoslavije, optimizacijo poslovnih procesov s pomočjo inovativnih informacijskih rešitev, razvoj kulture inovativne organizacije, dovzetne za spremembe, ter ohranjanje finančne stabilnosti z dezinvestiranjem, razdolževanjem in učinkovitim upravljanjem z obratnim kapitalom.

Usmerjeni v multimodalni razvoj

Med drugim se bo Intereuropa kot 3PL ponudnik logističnih storitev usmerila v razvoj multimodalnosti, predvsem v B2B logistične posle in razvoj logističnih "hubov" v regiji.

Na področju obvladovanja kupcev postavljajo učinkovitejši mrežni tržni model, ki bo usmerjen na vertikalno industrijo in horizontalni pristop trženja posameznih produktov z višjo dodano vrednostjo.

Možne širitve v jugovzhodno Evropo

Geografsko bo Intereuropa z lastnimi družbami prisotna na trgu nekdanje Jugoslavije, vključno z Albanijo, pripravljeni pa bodo tudi na možnost širitve na preostanek jugovzhodne Evrope, če bi se evidentirale potrebe ključnih kupcev in priložnosti za nadaljnji razvoj omenjenega trga.

Koncern Intereuropa je v letu 2013 ustvaril 161,1 milijona evrov prihodkov od prodaje ter prvič po letu 2008 posloval s čistim dobičkom, in sicer v višini 2,2 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja je znašal 5,3 milijona evrov, EBITDA pa je dosegel 13,8 milijona evrov. V prvem polletju 2014 je koncern s prodajo storitev sicer ustvaril 70,7 milijona evrov prihodkov, kar je 14 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.

Zbirali ponudbe za odkup nepremičnin

V Intereuropi so sicer do ponedeljka zbirali ponudbe za nakup vrste nepremičnin, med njimi poslovnega kompleksa z dvoriščem in parkiriščem ob Ankaranski cesti v Kopru z več kot 32.000 kvadratnimi metri površine ter več kot 40.000 kvadratnih metrov velikega avtomobilskega terminala.

Kot so za STA pojasnili v družbi, so že leta 2010 pristopili k procesu dezinvestiranja, obdobno pa oglašujejo prodajo poslovno nepotrebnega premoženja s ciljem razdolževanja obvladujoče družbe.

Glede uspešnosti tokratnega zbiranja ponudb so bili v koprskem podjetju precej skopi. Pojasnili so le, da v tem trenutku ne morejo razkriti ponudnikov kot tudi ne vsebine posameznih ponudb, saj le-te veljajo za poslovno skrivnost.