Infrastrukturni projekti: Na napakah se je treba učiti

Govorci so v delu današnjega posveta, ki je bil namenjen pregledu izkušenj in spoznanj iz preteklih velikih projektov, opozorili na ponavljajoče se napake. Slovenski evropski poslanec Igor Šoltes je spomnil na pogoste težave že na samem začetku s podcenjevanjem vrednosti projekta, problem je neredko tudi nerealna finančna konstrukcija.

Pogosto je na primer finančna konstrukcija zaprta s tako imenovanim javno-zasebnim partnerstvom, do katerega nazadnje nikoli ne pride. To je Šoltes izpostavil tudi kot eno od težav novega investicijskega paketa Evropske komisije, ki računa na velik delež zasebnih sredstev. Vprašanje pa je, če bo do tega res prišlo.

Prostorski sociolog in nekdanji poslanec Pavel Gantar je spomnil na velik pomen večjih infrastrukturnih projektov za družbo - a kljub temu se jih veliko znajde v težavah. Menil pa je, da težave, kot so velike prekoračitve stroškov, niso specifika Slovenije, saj se s podobnimi težavami srečujejo povsod.

So bili poslanci pred gradnjo avtocest zavedeni? 

Gantarjev prispevek se je sicer osredotočal predvsem na primer avtocestnega križa. V tem okviru se je vprašal, ali so bili pri tem projektu glede njegove vrednosti poslanci zavedeni, ali pa so hoteli biti zavedeni, ker so projekt želeli izpeljati.

Dejan Makovšek iz International Transport Forum pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je prav tako opozoril na pomen pravilne ocene stroškov. "Če naše odločitve temeljijo na napačnih podlagah, izvajamo napačne projekte," je opozoril.

Edina obramba pred tem je po njegovih besedah konkurenca in kompetentni organi za njeno varovanje. Slovenija pa je, kot je opozoril, premajhna, da bi lahko na našem trgu zagotovili konkurenco za izvedbo velikih infrastrukturnih projektov.

Makovšek je izpostavil tudi potrebo po temeljiti analizi tveganj. Pri nas je obvladovanje tveganj v projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) na primer zajeto na petih straneh. V tujini bi za analizo tveganj v podobnih primerih namenili več milijonov sredstev - in mogoče bi na koncu ugotovili, da projekt zaradi prevelike tveganosti ni primeren za izvedbo.

Najnižja cena ni vedno rešitev

Strokovnjak je opozoril tudi, da cilj ne bi smel biti projekte izvesti najceneje. Če bomo pri gradnji uporabljali najcenejšo tehnologijo in materiale, bo rezultat slab. Opozoril pa je tudi na odlašanje z nujnimi posegi pri vzdrževanju investicij. "Odlaganje ukrepov je mnogo dražje, kot če greste danes na banko in si sposodite denar," je dejal.

Lidija Živčič iz okoljske nevladne organizacije Focus pa je med drugim opozorila, da imajo veliki infrastrukturni projekti pogosto vplive, ki v postopku načrtovanja niso zajeti - vplivi na okolje, na zdravje, okoljsko sporni projekti stanejo življenja. "Manjka nam javna razprava o tem, kam si kot družba in Slovenija želimo iti. Strategije razvoja Slovenije nimamo," je opozorila.