Ima vse, kar ima A4 ... tudi ceno

Limuzinski A3 je ob napovedi prihoda dodobra razburkal avtomobilsko javnost, saj je postregel z zelo moderno in všečno podobo, sorodno tisti pri večjem A4, obenem pa ponujal skoraj enako prostornost, za občutno nižjo ceno. Je pa res, da z nekaj dodatne opreme občutno preseže cenovne okvirje C-segmenta in se zarine globoko v razred višje, s pretiravanjem pa cenovno celo približa A6.

Večina ne ve, da pred njimi ne stoji A4

Drugače pa je po zasnovi to prava športna limuzina z izrazitim hišnim oblikovalskim slogom, ukrojen pa je po Audijevi zadnji modi ali oblikovalski muhi. To pomeni, da izgleda zelo dobro, je pa res, da je v paketu attraction zaradi osnovnih 16-palčnih platišč preveč pohleven. Zato testniku še kako pristoji 17-palčna lita obutev. Bočna linija je poudarjena in značilna za to znamko, proti zadku pa prične všečno celo nekoliko padati. Zadek ima klasičen zaključek z nekoliko krajšim zadkom, glede na mere pa deluje večji, kot v resnici je, kar je prav tako pohvalno. Všečne so se nam zdele prednje večkrat zarezane luči, ki so svetile s pomočjo dodanega paketa ksenon plus, kar je poleg izredno lepih dnevnih LED-luči pomeni tudi smerno prilagodljive biksenonske ostale luči. Notranjost pokaže pravi obraz, glede kam spada ta model, saj pomeni odmik od sestrskega A4 k A3, od katerega je tudi v celoti povzel armaturno ploščo.

Potovalni prostor je tako izredno prečiščen, materiali pa kakovostni, enako dobro se odreže tudi kakovost izdelave, ki je razredu primerna. Sredinska konzola zaradi prečiščenosti deluje mogoče celo malenkost minimalistično, kar pa je v tem razredu prej minus kot prednost. Na vrhu le-te je pogrezljiv zaslon sistem MMI, katerega delovanje je velikemu vrtljivemu gumbu na podaljšku sredinske konzole, ki ga hitro vzameš za svojega. Nekoliko veliko se sprva le zdi pomožnih tipk, ampak kasneje postane vse zelo intuitivno.

Raje enega od boljših paketov opreme

V drugi vrsti se bo potnikom godilo podobno dobro kot v modelu A3 sportback, imajo pa ti v limuzini zaradi spuščajoče se strehe manj prostora za glavo. Prtljažnik s 425 litri za 45 litrov prekaša sportbackovega, je pa zaradi ožje odprtine ta manj uporaben. Volanski obroč je kljub električnemu servu užitek vrteti, saj je natančen in relativno informativen, če bi se lahko, bi se le odločili za njegovega trikrakega brata, namesto tega s štirimi. Prostor v prvi vrsti je pričakovano razkošen, vsaj delno to velja tudi za prednja sedeža, pri katerih pa negativno preseneti tkanina, ki ni dorasla poslanstvu in predvsem končni ceni vozila. Paket ambition postreže z boljšim oblazinjenjem, zato bi že zaradi tega razmislili o njem.

Glede opreme je paket attraction v tem premium segmentu res bolj osnoven, saj poleg ročne klime in tempomata ponuja še osnovno audio napravo, na tipke na volanu in njegovo usnjeno krožnico pa lahko mirno pozabite. Enako velja tudi za sredinski naslon za roke spredaj, manjka tudi še kar nekaj druge opreme. Zato kupcem svetujemo, da osnovni paket tudi zaradi dragih doplačil s seznama dodatne opreme raje pozabijo in vzamejo enega od drugih dveh: športnega – ambition ali elegantnega – ambiente. Prvi od obeh recimo k opremi doda tudi že 17-palčna lita platišča, kromiran zaključek izpušne cevi, prednji meglenki, športna prednja sedeža z boljšim oblazinjenjem in podvozje, sistem drive select in pa trikraki športni volan z malim usnjenim paketom. Veliko bolj mamljivo.

Kako dol motorju in ostali mehaniki

Pod pokrovom se je vrtela skoraj gotovo najbolj razširjena pogonska opcija, 2,0-litrski TDI, vsaj pri tistih kupcih, ki bodo veliko časa prebili na AC in v vožnji na daljše relacije. Tem bo motor zagotovo več, saj po rahli in kratko trajajoči turbo luknji hitro prične dihati s polnimi pljuči in zvezno vleče do dobrih pet tisoč vrtljajev, naveza menjalnik-volan-motor pa dobro deluje in dobre občutke, ki jih za sabo pusti motor, še podkrepi. 110 kW, predvsem pa 320 Nm, kolikor zmore ta motor, je več kot zadostnih za slabe 4,5 metra dolgo in slabe 1,4 tone težko limuzino, kar se pozna pri medpospeških, ki so temu primerni. Posegi po prestavni ročici bodo zaradi elastičnosti motorja manj pogosti, voznik pa lahko malce bolj lenari, podvozje in vzmetenje pa delujeta, da bi prenesla še mnogo več moči. Zavore so prav tako solidne, čeprav so bili pojemki na testu včasih manjši od pričakovanih, smo pa to pripisali predvsem zimskemu času in tem primernim razmeram na cestah. Dobro se A3 sedan v kombinaciji z 2.0 TDI motorjem odreže tudi na črpalki, ko izračunaš, da se v povprečju poraba giblje okoli šestih litrov, zlahka pa pade tudi pod to mejo, z varčnim voznikom za volanom pa približa tudi petici. Kljub le 50-litrskemu rezervoarju za gorivo pa to pomeni avtonomijo blizu “magičnih” 1000 km.

Cenovno preveč blizu A4

Za konec pa še beseda ali dve o ceni. Višje smo se nekoliko že razpisali o dodatni opremi, ki avtomobil hitro draži. Ravno to je primer testnika, ki je na koncu s podobno opremo kot drugi testnik s paketom ambiente stal še več, a še vedno ostal kratek za nekaj opremskih dodatkov. 36 evrskih tisočakov za manj kot 4,5 metra dolgo limuzino brez navigacije in usnja je pač preveč denarja in toliko bo zanj pripravljen plačati le malokdo. Z nekoliko pametnejšo izbiro opreme pa se lahko nadejate cene malo nad 30 evrskimi tisočaki, kar sicer še vedno ni malo, je pa še sprejemljivo. Ne nazadnje testnemu limuzinskemu A3 za ovratnik s ceno 43 tisočakov diha ne eno, ampak kar dve številki večji A6 s 130 kilovatnim 2.0 TDI motorjem in še občutno večjo prostornostjo in udobjem, da o imidžu ne govorimo. Velikost pač je pomembna in A3 sedan je prava limuzina z nekaterimi manjšimi kompromisi. Škoda, ker temu ni sledila tudi cena.