Igre na srečo se odpirajo tujim ponudnikom

Kot navajajo na ministrstvu za finance, so glavne rešitve dolgo pričakovanega osnutka novele zakona povezane z ugotovitvami Evropske komisije glede obstoječe pravne ureditve prirejanja iger na srečo. V Bruslju so namreč ugotovili, da slovenska zakonodaja ni popolnoma usklajena s pravnim redom EU.

Predlagane zakonske novosti tako odpravljajo zahtevo po sedežu za gospodarske družbe, ki želijo v Sloveniji pridobiti koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, saj je ta po pojasnilih ministrstva v nasprotju s temeljno pogodbo EU. Koncesijo bodo tako lahko prejele tudi družbe s sedežem v eni od drugih članic Evropskega gospodarskega prostora (poleg članic EU so v njem še Norveška, Liechtenstein in Islandija).

Ureditev lastniške sestave

Predlog posega tudi v sedanjo ureditev glede lastniške sestave gospodarskih družb, ki imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici. Po predlogu bi se tako odpravile dosedanje omejitve glede lastniške sestave gospodarskih družb, ki so lahko pridobile koncesijo. S tem naj bi v igralniški sektor privabili domače in tuje vlagatelje.

Trenutno velja, da imajo lahko navadne delnice in s tem pravico do upravljanja družb s koncesijo le država, lokalne skupnosti, pravne osebe v 100-odstotni lasti države in pa tudi gospodarske družbe, ki lahko skupaj pridobijo največ 49 odstotkov navadnih delnic. A za zadnje velja vrsta pogojev.

Njihov lastniški delež v osnovnem kapitalu koncesionarja ne sme presegati 20 odstotkov, delež posamezne fizične osebe v osnovnem kapitalu gospodarske družbe ne sme presegati 10 odstotkov, skupni delež fizičnih oseb pa ne sme presegati 49 odstotkov. Gospodarska družba mora izpolnjevati tudi zakonska merila za veliko družbo ali pa mora pretežni del prihodkov ustvariti iz dejavnosti investicijskih in pokojninskih družb oziroma skladov, bančništva, zavarovalništva oziroma finančnega posredništva ali s turistično dejavnostjo.

Podrobni pogoji bi se odpravili

V skladu s predlagano ureditvijo bi se ti podrobni pogoji odpravili. Nadomestil bi jih stavek, da je lahko imetnik navadnih delnic koncesionarja tudi gospodarska družba, ki je organizirana v obliki delniške družbe z osnovnim kapitalom v višini najmanj štirih milijonov evrov. S tem zadnjim pogojem naj bi zagotovili, da bodo lastniki kapitalsko dovolj močni.

S predlaganimi spremembami naj bi se odpravil tudi dosedanji duopol glede trajnega prirejanja klasičnih iger na srečo, med katere se trenutno uvrščajo tudi stave. Za prirejanje klasičnih iger na srečo bo vlada po novem dodelila le eno koncesijo, in to Loteriji Slovenije. Ta bo lahko nato posamezne igre na srečo prirejala na podlagi največ 15 dovoljenj.

Stave Športni loteriji

Novelirani zakon naj bi ob tem uvedel novo vrsto koncesije za prirejanje stav, za katero bi se koncesija dodelila Športni loteriji.

S tem naj bi se vzpostavil monopol tako nad prirejanjem trajnih klasičnih iger na srečo kot tudi stav. V povezavi s tem naj bi omejili število koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo, kar je po navedbah ministrstva skladno z usmeritvami strategije razvoja iger na srečo.

Po novem naj bi bilo tako dovoljenih največ 12 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici in 30 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu. Trenutno je sicer dodeljenih devet koncesij za igralnice in 27 koncesij za igralne salone.

Nova pravila na internetu

Predlagane zakonske spremembe uvajajo tudi novo vrsto koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, pri čemer se glede na velikost trga predlaga dodelitev največ pet koncesij.

Za Loterijo Slovenijo in Športno loterijo že zdaj veljajo strogi predpisi in nadzor, a zaradi vzpostavitve omenjenega monopola se predlaga dodatno omejevanje oglaševanja zakonitega prirejanja iger na srečo.

Dodatno urejen nadzor

Predlagana novela naj bi na področju oglaševanja dodala tudi izjemo, s katero bi se dovolilo oglaševanje tujim pravnim osebam, ki so v svoji državi pridobile ustrezno dovoljenje pristojnega organa za prirejanje iger na srečo, kadar jih prirejajo v sodelovanju s koncesionarjem v njegovih prostorih. Pri tem naj bi bilo oglaševanje dovoljeno samo med trajanjem igre in v prostorih koncesionarja.

Predlagane spremembe dodatno urejajo tudi področje nadzora, vključno z uporabo avdio-video sistemov. Odpravili naj bi tudi licenco za zaposlene, ki sodelujejo pri prirejanju iger na srečo, spremenile pa naj bi se tudi določbe, ki urejajo napitnino, s čimer naj bi se zagotovila preglednost nad zbiranjem celotne napitnine ter pravična delitev napitnine med delavce. Prav to zadnje vprašanje je že bilo razlog za stavko igralniških delavcev.