Identiteta solinarstva v slikarstvu

Delavnico so letos ob podpori Občine Piran, Etigrafa, d. o. o., KUD Esko in Turistične agencije Maona pripravili že petič: Njen pobudnik in duhovni vodja galerist Gorazd Senčar je o njenem neobičajnem poimenovanju 25 Be povedal. "V solinah v izparilnih bazenih morska voda postopoma izhlapeva, pridobiva na slanosti in se počasi zgošča. Ko doseže 25 Be slanosti, se začnejo iz slanice izločati solni kristali."

Na otvoritvi razstave je likovni kritik Dejan Mehmedović, ki je predstavil avtorje in njihovo delo, med drugim dejal, da gre pohvaliti organizatorje, da z bogato izkušnjo prirejanja podobnih kulturnih dogodkov že mnogo let pestrijo in plemenitijo kraj, ter še zlasti poudaril: "Tradicija, ki ji sledimo, je v projektu organizacije likovne kolonije ob Solinarskem prazniku del spomina, ki opredeljuje našo identiteto. Natančneje rečeno, eno izmed naših pomembnejših identitet – kulturno identiteto teritorija. Solinarstvo v Piranu ni nacionalna, ampak širša identitetna opredelitev zavedajočega avtohtonega posameznika."

Nekaj besed o avtorjih, kakor jih predstavlja katalog razstave:

Evgen Čopi Gorišek je eden najmlajših sodobnih likovnih ustvarjalcev, saj ima kot najstnik kljub začetnim korakom na profesionalni umetniški poti za seboj že niz samostojnih razstav in drugih profesionalnih likovnih dogodkov. Strokovna javnost in likovni kritiki so njegovo ustvarjanje pozitivno ovrednotili in ga tudi že uvrstili ob bok znanim akademskim ustvarjalcem, v družbi katerih je že razstavljal.

Vasko Vidmar se z umetniškim ustvarjanjem ukvarja že od ranih nog. Rane noge so zrasle, rumena barva se je nakopičila in prikazala sta se rogova ter kljun. Rodil se je Puran in napadel je Piran. Od tedaj naprej se posveča rumenim mislim, ki jih čečka na najrazličnejše slikarske podlage.

Marjan Miklavec

Kraški slikarski samorastnik Marjan Miklavec se je rodil leta 1938 v mestecu Narni blizu Rima. Resno se je pričel ukvarjati s slikarstvom po svoji prvi samostojni razstavi leta 1984 v Mali galeriji v Sežani. Z vztrajnim delom in izobraževanjem na raznih delavnicah ter kolonijah je napredoval in si pridobil status slikarja. Je tudi pobudnik ustanovitve skupine Potujoče slikarske kolonije Art Femips.

 

Maja Kraigher se je rodila v Novem mestu, a je mladost je preživela v Šempetru pri Novi Gorici. S slikarstvom se ukvarja od leta 2002. Leta 2010 je diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani pri prof. Darku Slavcu. Sodelovala je že na več skupinskih razstavah, tudi na piranskem Ex-temporu. Zanimata jo predvsem obraz in figura. Trenutno živi in ustvarja v Piranu.

Nataša Bezić je rojena v Kopru. Šolo je obiskovala v Bujah in na Reki, kjer je na Pedagoški fakulteti v razredu profesorja Josipa Butkovića leta 1989 diplomirala in dobila naziv profesorica likovne kulture. Ukvarja se s slikarstvom, grafičnim dizajnom in pedagoškim delom na osnovni in srednji šoli v Bujah, kjer tudi živi ter ustvarja. Od leta 2001 je članica Hrvaškega društva likovnih umetnikov Istre. Razstavljala je na 25 samostojnih razstavah in na okoli sto skupinskih razstavah v svoji domovini ter po svetu. Je dobitnica 33 nagrad in priznanj na različnih mednarodnih natečajih vizualnih umetnosti.

Nives Grgič se je rodila v Kopru. Že kot majhna punčka je zelo rada ustvarjala, risala in imela najraje likovni pouk pri "kobilici". Zelo rada je imela tudi zidne poslikave s kredo na zid. V gimnaziji je nadaljevala s to svojo strastjo, vendar jo je študijska pot zanesla v povsem nasprotne vode, kjer je plavala nekaj časa. Sedaj je članica društva Lik Izola, udeležila se je raznih tečajev, extempor, tekmovanj, delavnic. Najraje pa ustvarja in dela na prostem v tehniki olje na platnu. Ukvarja se tudi z restavriranjem starega pohištva in starih predmetov. Njen dolgoletni mentor je slikar in arhitekt Teodor Tavželj.

Maja Bjelica nekaj let spreminja svoje fotomotarije v inženirstvo. Morda ji letos rata.MetaFormoze je obešala na stenah sijajnega sPOPranega Pirana (I, II; 2011), po KonTekstih ajdovskega Castrumfota (III, IV, V, VI, VII; 2011 in 2012) in obzidnih žicah KulTurškega obleganja (III, IV, V, VI, VIII; 2013). Tretja edicija (IX, X; ) se čuje slano po B25.