Hrvaške ribiče zanima denar EU za opustitev gospodarskega ribolova

EU namerava znižati prekomerni ribolov, ki v nekaterih evropskih državah dosega že 80 odstotkov ribjega staleža. Na Hrvaškem se to ne dogaja, a pričakujejo, da bodo priložnost dobili predvsem ribiči, ki bi se radi upokojili ali spremenili svojo gospodarsko dejavnost.

Na Hrvaškem je registriranih več kot 3700 ribiških ladij, vendar jih je približno 80 odstotkov majhnih, ne daljših od 12 metrov. V povprečju so stare več kot 40 let. Vrednost ulovljenih rib na Hrvaškem ne presega enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Ponujenih slabih pet milijonov evrov zadostuje za t.i. scraping oz. razrez 40 hrvaških ribiških ladij. Gre za 180 registrskih ton, kar je pet odstotkov ribiške flote na hrvaškem Jadranu.

Večina lastnikov ladij zainteresiranih za subvencijo

Lastniki več kot 100 velikih hrvaških ribiških ladij so pripravljeni sprejeti ponudbo EU, še več pa je lastnikov manjših ribiških ladij, ki ne vidijo perspektive v ribištvu, je poročal danes Večernji list.

Ob tem bo odločilno, ali bo država nadomestilo EU obdavčila, kajti ribiči ne nameravajo opustiti svojega poklica, če ne bodo prejeli dovolj denarja, da bi lahko poskusili delati kaj drugega. Med drugim bodo lahko predelali svoje ladje za ribiški turizem ali za druge namene v morski kulturi in zaščiti morja. V ta namen
bodo dobili 70 odstotkov denarja, ki je namenjen uničenju ribiških ladij.

Vlada nadomestila ne bo obdavčila

V hrvaških obrtni zbornici poudarjajo, da vlada nadomestila verjetno ne bo obdavčila. Pričakujejo, da bo ministrstvo za kmetijstvo kmalu sprejelo pravilnik, ki bo določil upravičence in pogoje koriščenja evropskih nadomestil.

Na ministrstvu so pred kratkim potrdili, da bo temeljni pogoj za scraping dejstvo, da je ribič vpisan v register ribiške flote in ima veljavno pooblastilo v gospodarskem ribištvu ter da je v letih 2012 in 2013 lovil ribe najmanj 60 dni.

Za ribiško ladjo velikosti 100 bruto registrskih ton naj bi ribiči dobili okoli 250.000 evrov, so izračunali v sekciji ribištva pri obrtni zbornici. Poudarjajo, da je denarja malo, stanje v hrvaškem ribištvu pa je slabo.

Ribolov na Hrvaškem ni več dobičkonosna panoga

"Stroški in posojila za ladje so veliki, rib je vse manj, državne subvencije niso redne. Cene domačih rib se niso spremenile že skoraj deset let, v primerjavi z drugim mesom pa so ribe drage. Hkrati se povečuje uvoz zamrznjenih in svežih rib iz EU in tretjih držav," je za zagrebški časnik povedal predsednik sekcije ribištva Mato Oberan.

Pričakuje, da bodo razpise za scraping sklenili do konca leta. Februarja 2015 naj bi ladje razrezali, potem pa bodo ribiči dobili nadomestila. Do leta 2017 naj bi EU ponudila tudi dodatna sredstva.