Hrvaška in Črna Gora na nasprotnih bregovih o meji

Časnik ob tem spomni, da sta Zagreb in Podgorica leta 2002 podpisala protokol o Prevlaki, s katerim so določili začasno črto razmejitve med državama v njunih teritorialnih vodah, ki so v območju do 12 navtičnih milj od obale.

Črna gora je prepričana, da meja poteka severneje in so leta 2011 določili raziskovalna območja, ki so bila tudi v epikontinentalnem pasu. Hrvaška je poslala ugovor, a se je potem sklicevala na mednarodno pravo in je določila svoja raziskovalna območja do začasne črte, ki jih je letos tudi predstavila potencialnim koncesionarjem. Podgorica je nato po diplomatski poti opozorila, da gre za sporno območje.

Črnogorska vlada je prejšnji četrtek spremenila svojo odločitev, ko gre za raziskovalna območja v teritorialnih vodah pri Prevlaki, ne pa tudi v epikontinentalnemu pasu. Spremembo je ostro kritizirala opozicija v Črni gori, hrvaški premier Zoran Milanović pa je opozoril, da so območja v epikontinentalnem pasu v hrvaški lasti.

Nikomur ni v interesu, da bi se prepirali

Milanović je tudi povedal, da nikomur ni v interesu, da bi se prepirali, ker bi se lahko zgodilo, da bodo vlagatelji obupali.

Hrvaški strokovnjak za energetiko Igor Dekanić je za reški časnik ocenil, da bi bil spor med državama lahko ovira za vlagatelje. Ali bodo zaradi tega opustili posle v Jadranu, je odvisno od tega, ali bodo potencialni koncesionarji močne svetovne energetske družbe ali šibkejši vlagatelji.

Vlagateljem je potrebno zagotoviti pravno varnost

Hrvaški diplomatski viri menijo, da bi bilo dobro, če bi Hrvaška in Črna gora dosegli dogovor glede koncesij, ne glede na spor o meji. Pojasnjujejo, da je treba vlagateljem zagotoviti pravno varnost, ki bo pomenila enake poslovne pogoje ne glede na končno odločitev o meji, navaja časnik.

Kot dodaja, so v Podgorici v ponedeljek izrazili pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o izkoriščanju virov v Jadranu. Obenem si želijo tudi dialoga glede angažmaja mednarodnih inštitucij za začetek postopka o končnem urejanju meje na morju.

Časnik izpostavlja, da je bilo tudi za nekdanjo hrvaško vlado, ki jo je vodil premier Ivo Sanader, sprejemljivo iskanje rešitve na Meddržavnem sodišču v Haagu, ker gre za cenejši postopek, kot je arbitraža. Medtem so znova začeli dvostranska pogajanja, ki zaenkrat niso prinesla rešitev, ki bi zadovoljila obe strani.

"Kot je pokazal primer Slovenije, je reševanje spora o meji brez posredovanja tretje strani pogosto skorajda misija nemogoče," sklene časnik.

Tudi Slovenija je takoj po objavi hrvaškega razpisa za koncesije za raziskave nafte in plina opozorila na uporabo zemljevidov Jadranskega morja, ki jih je Hrvaška narisala v javnem razpisu, in trdi, da gre za "enostransko prejudiciranje rešitve meje na morju med Slovenijo in Hrvaško".