GRADIŠEK PRIZNAL KRIVDO: V zameno dobil pogojno kazen
Nekdanji direktor Cimosove hčerinske družbe Sieva Janez Gradišek je na današnjem naroku v zadevi prebarvani stroji priznal krivdo glede pomoči pri goljufiji na škodo EU, potem ko je tožilka Barbara Milič Rožman modificirala obtožnico zoper njega in v primeru priznanja krivde predlagala izrek pogojne zaporne kazni. Razglasitev sodbe bo v ponedeljek.


Tožilka je modificirano obtožnico v zvezi z Gradiškom vložila potem, ko je glede na dosedanji dokazni postopek zaključila, da je obtožencu mogoče očitati le pomoč pri kaznivem dejanju goljufije in ne več sostorilstva. "Dokazni postopek je pokazal, da Gradišek dejansko ni bil soustvarjalec načrta, ampak je le pomagal, da se je ta načrt lahko uresničil," je pojasnila. Glede očitka o pranju denarja pa je v modificirani obtožnici izpuščen očitek, da naj bi Gradišek odrejal sporna nakazila.

Plačati bo moral še 14.000 evrov kazni
Gradiškov zagovornik Nejc Ukmar je nato želel vedeti, kakšno kazen bi tožilstvo predlagalo v primeru priznanja krivde. Milič Rožmanova je pojasnila, da bi v tem primeru predlagala pogojno kazen dveh let in desetih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let ter izvršitev plačila denarne kazni v višini 14.000 evrov.
Gradišek je po tem priznal krivdo po modificirani obtožnici, sodni senat pa je priznanje sprejel. Kot je pri tem poudaril predsednik senata Julijan Glavina, je Gradiškovo priznanje podprto tudi z dokazi, ki so jih izvedli tekom glavne obravnave in kažejo na vlogo obtoženca.

Tekom naroka za izrek kazenske sankcije, ki je sledil, je Ukmar izpostavil na elektronsko komunikacijo in pričanja na glavni obravnavi, iz katerih izhaja, da si je Gradišek prizadeval sanirati stanje, vendar ni bil član uprave Cimosa in zato ni bil v položaju, da bi na to vplival. Kot olajševalne okoliščine je odvetnik izpostavil še obtoženčevo nekaznovanost, časovno oddaljenost inkriminiranih dejanj in dejstvo, da dejanja obžaluje. Razglasitev sodbe bo v ponedeljek ob 14.30.
Stare stroje prebarvali in jih prodali kot nove
Nekdanji vodilni v Cimosu ter njegovih hčerinskih družbah Sieva in Simit na čelu z nekdanjim predsednikom uprave Cimosa Francetom Krašovcem naj bi se dogovorili, da denarja, s katerim bi morali kupiti nove stroje za razvojno-raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, ne bodo porabili za to, temveč bodo prikazali nakup obstoječe, rabljene opreme Cimosa in Cimosa TAM kot nakup nove opreme.

Stroje naj bi tako prodali Cimosovi hčerinski družbi Cimat, nato pa to družbo izbrali kot dobavitelja, prek katerega bi stare stroje družbama Sieva in Simit prodali kot nove. Po mnenju tožilstva so zamolčali, da so zgolj obnovili in prebarvali staro opremo.

Na računu družbe Sieva se je tako znašlo 3,2 milijona evrov, približno 2,8 milijona iz evropskega sklada za regionalni razvoj in nekaj manj kot pol milijona evrov iz državnega proračuna. Na račun družbe Simit iz Kidričevega pa so prenakazali nekaj manj kot dva milijona evrov. EU je za projekta družbe Sieva in razvojnega centra Simit zagotovila 85 odstotkov denarja, slovenski proračun pa 15 odstotkov.
Vir: Uredništvo/STA/Ž.T., foto: arhiv



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.