FOTO: Zavrtite kolesa

Živimo zelo blizu urejene poti, po kateri se sprehaja, kolesari in rola veliko ljudi. Parenzana ali Porečanka je bila ozkotirna železniška proga, ki je med leti 1902 in 1935 povezovala Trst s Porečem. V Dekanih stoji prenovljena hiša z ohranjeno kamnito gradnjo, ki priča, da je bilo tam železniško postajališče. Od leta 2002 pa je trasa preurejena v kolesarsko stezo in pešpot. Po slovenskem ozemlju poteka od Škofij do Sečovelj. Hoja po odseku od Bertokov do Škofij in nazaj nam vzame približno dve urici.

Naša pot se je začela v Bertokih, v ravnini, kjer pridne roke obdelujejo polja. Prepoznali smo nasade zelja, žametno rdečo "preprogo" radiča. Iz reke Rižane so speljane dolge cevi za namakanje številnih rastlinjakov in prvič smo opazile pravi sadovnjak fig in kivija. Lahko si izberemo traso skozi naselje in vinograd in opazujemo arhitekturo starih istrskih hiš.

Na drugi strani asfaltirane poti pa se vzpenja grič s širnim vinogradom Vinakoper. Tu je pot zelo položna in primerna za otroke ter za rolanje, zato smo jo prehodile hitro. Na poti – ki sicer v nasprotni smeri, proti jugozahodu, poteka tudi ob morju in skozi tunele – pa nismo bile same. Srečale smo veliko prijaznih ljudi, družino iz Celja in skupino strastnih ljubiteljev kolesarjenja iz Italije. V spomin se nam je vtisnil prizor starejšega para, ki je sedel na klopici in opazoval prečudovit pogled na Koper, njegovo zaledje in mogočne ladje v zalivu.

Prečkale smo veliko mostov, ki so bili tokrat zelo lepo urejeni. (Prejšnjič je bilo namreč nekaj desk polomljenih in to nikakor ni bilo varno.) Povsem pa nas je prevzel nek leseni most, ki je bil ob sončni svetlobi videti prečudovit. Naravni material, prebarvan z zeleno, se dobro zlije z okolico. Naslonjene na ograjo smo nekoliko postale in uživale v šumenju Rižane pod nami. Rib ni bilo videti. Ta kotiček je najbrž priljubljen za poletno namakanje, kajti obiskovalci so si izdelali skakalnico v vodo z bližnjega drevesa.

 

Pri tovarni v Dekanih je našo pot križala magistralna cesta od Ljubljane proti Kopru. Čeprav  je ta ob vikendih zelo prometna, smo se brez dvoma počutile varno, saj je bila naša pot dobro vidna z rdečo talno oznako in lučmi za prehod. Dalje pa je bilo potrebno pozorno iskati kvadraten moder znak za kolesarsko pot, kajti pot se nadaljuje levo skozi parkirišče tovarne. Neverjeten občutek nas je spreletel, ko smo se povzpele na most nad avtocesto in so pod nami švigali avtomobili. Na eni strani se je odprl pogled na tunel Dekani, na drugi strani pa na Srmin, Bonifiko in Koper. A kmalu se nam je vidno polje preusmerilo na bujne oljčne nasade, skozi katere smo nato nadaljevale hojo.

Ko smo se iz Dekanov začele vzpenjati proti Spodnjim Škofijam, je bilo pobočje nekoliko strmo, zato smo se počasi začele utrujati. Naša vroča lica pa je v senci gozdička ohladila sapa iznad potoka, ki se lahko v poletnih mesecih kar prijetno prileže kot osvežitev.

Vzpenjale smo se vedno višje, prehodile smo približno 50 m višinske razlike, lahko smo jasno videle začetno točko našega sprehoda. Kljub velikemu cestnemu krožišču in hrupu z avtoceste, ki kazi podobo neokrnjene narave, so kmalu vsak naš korak pozdravile ptice.

Na tem odseku smo ob poti opazile odvržene manjše smeti, pa tudi naše razpoloženje je ob tem postalo bolj kislo. V manjši luknji smo zagledale polomljen dežnik, čeprav je stal v bližini smetnjak. Odpadek je takoj našel primernejše mesto.

Pot se je nato usmerila v naselje in nas popeljala mimo številih enodružinskih hiš do Osnovne šole na naši desni. Ko smo se že mislile zasukati nazaj proti domu, nas je na levi strani presenetila tabla za nadaljevanje poti. Sledile smo poti za Zadružnim domom, kot bi nas vodilo srce. Prvič smo se podale na ta odsek! Prečkale smo cesto, ki pelje proti Plavjam, nato se je pot rahlo spustila navzdol, hodile smo še do nadvoza nad avtocesto proti Trstu.

Ob občutku razburljivosti, da smo odkrile na novo asfaltiran odsek Parenzane skozi Škofije, ki vodi proti Miljam, se je v nas pojavila lakota. A ni nam bilo žal, da smo se morale vrniti, saj nas je krasen in nepričakovan razgled na Milje in Trst razvedril.

Iz smeri Tinjana je začela tudi pihati burja. Za nazaj nam je veter kuštral lase, saj smo se spuščale po hribu navzdol in si žvižgale priljubljeno melodijo. Ob poti je sicer nekaj počivališč za oddih, vendar smo se za malico ob mizi ustavile pri Eko točki. Ker je bil to četrtek, dejavnosti, ki jih planira društvo Zdrav podjetnik, pa potekajo od petka do nedelje, smo si samo ogledale napovednik in že nas je zamikal "dan špargljev".

Kljub velikemu obisku kosmatincev na tem odseku trase nam ni bilo potrebno paziti, kam stopamo.

Željni adrenalina lahko za spust izkoristijo takšno neasfaltirano obvozno pot.

Na tak sprehod je prijetno iti s psom, z otroki, s kolesom ali pač s predvajalnikom glasbe. Ko bo bolj toplo, pa vas s kolesom popeljemo še v drugo smer, proti Izoli in dalje. Do takrat si vzemite kdaj čas in poskrbite za svoje srce, ne bo vam žal!