Festival, ki v Piran pripelje svetovno uveljavljene glasbene izvajalce

Letos se je pričel nekoliko bolj zgodaj, kot vsa leta doslej pa ponuja pester program za ljubitelje klasične glasbe. Otvoritveni koncert v cerkvi sv. Jurija, na katerem je nastopil mednarodno priznan Ansambel 1756 iz Salzburga s španskim solistom Robertom Gonzalezom, ki je zaigral na Tartinijevo violino, ni pustil ravnodušnega nikogar od številnih obiskovalcev, hkrati pa je bil prepričljiv uvod v tritedensko glasbeno dogajanje vrhunske kakovosti. Minulo soboto pa so obiskovalci v intimnem okolju Križnega hodnika Minoritskega samostana prisluhnili četrtemu koncertu, s katerim so obeležili 150. obletnico rojstva Clauda Debussya. 

Pred koncertom sta si programski vodji festivala, Jasna Nadles in Milan Vrsajkov, vzela čas za krajši pogovor za naš portal. 

Letošnji festival je že enajsti. V tem obdobju ste si najbrž nabrali veliko izkušenj. Je po vseh teh letih postalo kaj lažje ali težje?

Milan Vrsajkov: Lažje in težje. Lažje je, ker je festival v teh letih dobil svoj prostor, stvari so bolj utečene, z veseljem opažamo, da ima festival neko stalno publiko. Težje pa je seveda s finančnega vidika, zaradi ekonomske krize.

Jasna Nadles: Ministrstvo je svoj proračun znižalo za dvajset odstotkov, kar pomeni, da smo vsi, ki delamo na projektih, dobili manj denarja.

Organizacija takšnega festivala je najbrž kar velik zalogaj?

Jasna Nadles: V bistvu je to celoletno delo ekipe, katere ožji del smo jaz, Milan in Mateja Dimnik Zavrl, ki skrbi za marketing in PR, tukaj pri lokalnih stvareh pa nam zelo pomagajo Zorica Mužinič, Andreja Frelih, direktorica Hotela Tartini, pri kateri  tudi vadimo in spimo, Polona Senčar iz Maone, ki promovira festival, Duška Žitko iz Pomorskega muzeja, ki nam je posodila Tartinijevo violino ... kar nekaj ljudi je, ki so nam zelo naklonjeni. Vsi  celo leto veliko delamo za teh nekaj tednov vrhunskih koncertov. Takoj po festivalu že pričnemo pripravljati program za naslednje leto, nato je potrebno kontaktirati vse glasbenike, hoditi od enega do drugega sponzorja, se prijavljati na razpise, in ko imaš vse to pripravljeno, pridejo na vrsto plakati, spletna stran, logistične in namestitvene zadeve. Dela za ta festival nikoli ne zmanjka. 

Je Piran sprejel festival za svojega?

Jasna Nadles: Mislim, da so ga Pirančani sprejeli, vsekakor. Mnogi pravijo, da so naši koncerti vrhunec sezone.

Milan Vrsajkov: Ne da zdaj mi hvalimo naše koncerte, ampak kritike kažejo, da so vrhunski. Najbolj kompetentne osebe in inštitucije nas zelo pozitivno ocenjujejo. Tudi ministrstvo za kulturo nas je vključilo v svoj štiriletni proračun kot edini festival na področju glasbe na Obali.

Jasna Nadles: Njim je zelo v interesu, da se na Obali dogajajo kvalitetne stvari, zato se že ves čas skušajo povezati tudi z občino, pa zaenkrat to sodelovanje še ni steklo. Letos se otvoritvenega koncerta z njihove strani ni udeležil nihče, kar nas je malo presenetilo, ker se nam zdi, da to ni dobro sporočilo. Saj ne zaradi nas, najina odgovornost je, da naredimo čim boljše koncerte, midva morava pripeljati res najboljše glasbenike, če bi bili koncerti na nekem povprečnem nivoju, ne bi dobili toliko podpore iz tujine.

Milan Vrsajkov: Predvsem Avstrija ima ogromno vlogo, polovica glasbenikov namreč prihaja od tam.

Jasna Nadles: Tu je potencial in v mestu in v tradiciji, vse nekako sovpada ...  glasba, arhitektura, Mediteran, morje ... Neverjetno veliko glasbe živi v Piranu, in to bi morali bolj predstavljati. Saj je kar nekaj projektov, a pridejo in gredo, malo je takih, ki se obdržijo. Želimo si, da bili projekti bolj povezani na nacionalni in lokalni ravni. Da bi tako država oziroma ministrstvo kot občina želeli pomagati pri razvoju in ohranitvi kvalitetnih projektov. Torej, če je projekt podprt in spoznan za vrhunskega s strani države, bi pričakovali, da bi tudi občina sodelovala pri razvoju takega projekta.

Ansambel 1756 je otvoril tako letošnji kot lanski festival. Zakaj ravno oni?

Jasna Nadles: Lani smo praznovali deseto obletnico festivala in smo želeli pripraviti nekaj posebnega.

Milan Vrsajkov: Sredstev je bilo zelo malo in oni so bili pripravljeni priti.

Jasna Nadles:  Bilo jim je zelo všeč, zato so želeli še naprej sodelovati z nami. V Sloveniji praktično nimamo ansambla, ki bi igral na baročne inštrumente, hkrati pa smo želeli narediti neko povezavo med Piranom in Salzburgom, ki je vsekakor eno najbolj pomembnih evropskih mest, kar se tiče glasbe. Mesto,  ki od glasbe živi.  Od njih bi se lahko marsikaj naučili. 

Ustanovili ste tudi mednarodni ansambel Il terzo suono. Kakšna je njegova vloga?

Milan Vrsajkov: V prvi vrsti je Il terzo suono festivalski ansambel, nastal pa je iz  ideje, da bi imeli vsaj en ansambel, ki bi izvajal Tartinijeva dela, zato tudi takšno ime – po akustičnem fenomenu, ki ga je skladatelj odkril, ter hkrati ansambel, ki bi promoviral njegovo glasbo ne samo doma, v Piranu, temveč tudi v tujini. Nastopili smo že na pomembnih glasbenih festivalih v Italiji, Luksemburgu in drugod.

Jasna Nadles: Osnovna ideja je bila razširiti ugled festivala izven meja in z njim predstavljati tudi mesto, od koder prihaja. Da se glasba poveže s Piranom in sporoča potencialnim obiskovalcem, naj ga obiščejo. Mednarodni festivali imajo veliko publiko, ki jih redno obiskuje, in s takšnim sodelovanjem lahko le-ta pride tudi k nam, v Piran. 

V okviru festivala poteka tudi projekt Tartini Junior.

Jasna Nadles: Tartini Junior smo zasnovali tako, da so to brezplačni in krajši koncerti, namenjeni mlajši publiki, otrokom, učencem, tistim, ki niso še vajeni poslušanja celovečernega koncerta. Na njih nastopajo mlajši umetniki, večinoma z ljubljanske glasbene akademije, z njimi pa želimo vzpostavljati stik tako z mlajšimi glasbeniki kot mlajšo publiko.

Milan Vrsajkov:  In obenem ponuditi mladim glasbenikom priložnost, da se predstavijo širši javnosti.

Za vami so trije koncerti. Ste zadovoljni z obiskom?

Milan Vrsajkov: Zelo smo zadovoljni ...

Jasna Nadles: Absolutno, v bistvu smo zelo presenečeni ... hočem reči, vedno sicer upaš na najboljše, ampak letošnji prvi koncert je bil res izjemno dober, redko se zgodi, da ti sam, kot glasbenik, rečeš "to je pa neverjetno". Drugi koncert, na katerem sva sicer tudi midva igrala, je bil tudi zelo lepo sprejet, včeraj pa smo imeli fantastičen kvartet, veliko, veliko premiero, res smo presrečni, ko take glasbenike pripeljemo v Piran.

Kaj nas še čaka do zaključka festivala?

Milan Vrsajkov: Čaka nas še ponovitev prvega koncerta z Ansamblom 1756, ki bo v soboto, 1. septembra, v Križnem hodniku, potem v torek, 4. septembra,Tartini Junior, ko bo v atriju Pretorske palače v Kopru nastopil Simon Kranjčan na kitari, za zaključni koncert pa bomo prav tako v Kopru gostili godalni kvintet Malibran s Sicilije.