Čeprav jim uspe najti delo, revni kar v polovici primerov obtičijo v revščini, navaja komisija. Tisti, ki jim uspe dobiti delo, delajo manj ur ali za nižje plače kot prej, kar vodi v porast revščine med zaposlenimi. Svoj kamenček v mozaik dodajo še drugi dejavniki, na primer zaposlitvena situacija partnerja.
"Žal ne moremo reči, da zaposlitev nujno pomeni spodoben življenjski standard," je o pregledu v torek povedal evropski komisar za zaposlovanje Lazslo Andor. "Postopno zniževanje brezposelnosti najverjetneje ne bo zadostovalo za zaustavitev naraščajočega trenda stopenj revščine," je poudaril.
Brezposelnost je še vedno največja med mladimi
Čeprav se je območje evra lani izvilo iz primeža recesije, so stopnje brezposelnosti ostale visoke, še posebej med mladimi. "Pozornosti ne smemo usmerjati le na ustvarjanje novih delovnih mest, ampak moramo paziti tudi na njihovo kakovost," je izpostavil komisar. Evropske države je pozval, naj poskrbijo za primerne delovne pogoje.
Sicer pa se je Andor postavil v bran zloglasni evropski trojki, ki naj bi pripeljala države, kot sta Grčija in Portugalska, v revščino. "Te države niso povsem brez krivde," je poudaril. "Številne izgube delovnih mest lahko države pripišejo sebi."
Komisar pa je opozoril še, da je gospodarska kriza zmanjšala razlike med spoloma kar se tiče plačila in tveganja za revščino. Kriza je namreč še posebej prizadela sektorje, v katerih prevladujejo moški. Kljub temu pa ženske v povprečju še vedno delajo manj, prejemajo nižje plačilo in imajo slabše karierne možnosti. Zato komisija izpostavlja potrebo po prilagodljivih delovnih časih in boljši organizaciji otroškega varstva.
Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.