EU PRIPRAVLJA NOV SISTEM DEPORTACIJ: Frontex bi lahko sodeloval tudi pri centrih za vračanje zunaj unije
Evropska komisija je predstavila predlog obsežne prenove delovanja evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex. Ta naj bi v prihodnje prevzela osrednjo vlogo pri vračanju migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji, svoje dejavnosti pa bi lahko razširila tudi na države zunaj EU. Bruselj obenem predlaga občutno povečanje števila pripadnikov agencije in vzpostavitev posebnih sil za hitro odzivanje na migracijske krize.


Evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner je ob predstavitvi predloga poudaril, da Frontex državam članicam že zdaj zagotavlja pomembno pomoč pri vračanju migrantov, vendar trenutni sistem po njegovem mnenju ni dovolj učinkovit.
"Zato danes predlagamo, da bi bil Frontex osrednji akter EU na področju vračanja. Odgovoren bo za podporo, povezano z vračanjem, od A do Ž," je pojasnil Brunner. Kot je dodal, bi naloge agencije obsegale vse od strateškega načrtovanja do organizacije stroškovno učinkovitejšega vračanja in ponovnega vključevanja migrantov v družbo držav izvora.
Nov center za usklajevanje deportacij
Ena ključnih novosti je predvidena ustanovitev posebnega centra za koordinacijo vračanja migrantov. Ta bi Frontexu omogočil učinkovitejše načrtovanje, organizacijo in usklajevanje postopkov vračanja v državah članicah.
Agencija bi na podlagi podatkov nacionalnih organov o vračanju migrantov in njihovem ponovnem vključevanju v tretjih državah ocenjevala prihodnje potrebe ter temu prilagajala razpoložljive kadrovske in druge zmogljivosti.
Evropska komisija je ob tem predstavila tudi ločen predlog uredbe o digitalizaciji postopkov vračanja. Z njim želi poenostaviti obravnavo posameznih primerov in izboljšati izmenjavo informacij med pristojnimi organi.
Deportacije bi lahko izvajali tudi v sodelovanju s tretjimi državami
Predlagana uredba predvideva še pomembno širitev pristojnosti Frontexa zunaj meja Evropske unije.
Agencija bi lahko v prihodnje pomoč pri vračanju migrantov zagotavljala tudi državam, ki niso članice EU. Podrobnosti sodelovanja bi Evropska unija in posamezna tretja država določili s posebnim sporazumom.
Pri tem bi moral Frontex spremljati spoštovanje dogovorjenih pogojev in človekovih pravic. Če bi ugotovil kršitve, bi lahko pomoč začasno ustavil, ob sistematičnih kršitvah pa tudi odstopil od sodelovanja.
Takšna ureditev bi odprla možnost, da Frontex sodeluje pri delovanju centrov za vračanje migrantov, ki jih nameravajo nekatere države članice vzpostaviti zunaj Evropske unije.
Do leta 2041 kar 30.000 pripadnikov Frontexa
Bruselj predlaga tudi postopno povečanje stalne enote Frontexa na 30.000 pripadnikov do leta 2041.
Agencija ima trenutno približno 3000 lastnih zaposlenih in 7000 pripadnikov, ki jih zagotavljajo države članice.
V prihodnjih 15 letih želi Evropska komisija podvojiti število neposredno zaposlenih pripadnikov agencije, hkrati pa vzpostaviti rezervo 17.000 nacionalnih mejnih policistov oziroma varuhov meje.
Namen povečanja kadrovskih zmogljivosti je izboljšati nadzor zunanjih meja Evropske unije in zagotoviti hitrejše odzivanje ob nenadnem povečanju migracijskih pritiskov.
Ob izrednih razmerah bi se odzvali v nekaj urah
Predlog predvideva tudi ustanovitev posebnih sil za hitro odzivanje, ki bi jih bilo mogoče ob izrednih razmerah v kratkem času napotiti na zunanje meje EU.
Kot primer tovrstnih razmer je Brunner navedel dogajanje v španski eksklavi Ceuta na severu Afrike, kamor je konec julija iz Maroka prišlo več deset tisoč migrantov.
"Želimo, da je Frontex nameščen v nekaj urah, in ne v nekaj tednih, kot je trenutno," je poudaril komisar.
Ob tem je zagotovil, da bi bile posebne enote napotene izključno na zahtevo države članice, ki bi se soočala z izrednimi razmerami.
Frontex bi spremljal tudi družbena omrežja
Med predlaganimi novostmi je tudi možnost spremljanja javno dostopnih vsebin na družbenih omrežjih.
Frontex bi lahko na ta način zaznaval objave, povezane z migracijskimi tokovi in morebitnim spodbujanjem nezakonitih prehodov meja. O spornih vsebinah bi obveščal spletne platforme, ki bi morale nato ustrezno ukrepati.
Evropska komisija predlog utemeljuje tudi z izkušnjami iz Ceute, kjer so se evropski organi soočili z nenadnim množičnim prihodom migrantov.
Predlagane spremembe še niso sprejete. O prenovljeni uredbi o Frontexu in ločenem predlogu digitalizacije postopkov vračanja bosta odločala Evropski parlament in Svet EU.
Šele po končanem zakonodajnem postopku bo jasno, v kakšnem obsegu bodo nove pristojnosti evropske agencije dejansko uveljavljene.
Vir: STA



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.