eSTARŠI – vas poznam, me poznate?

"Der Shitstorm"

"Shitstorm" je (angleška) beseda, ki so jo pred nekaj leti dodali v nemški slovar. Besedo so (med drugim) uporabili, da bi opisali ogorčenje Nemcev nad ameriškim prisluškovanjem, ki je bilo svetu razkrito leta 2013. Kako pa se počutijo slovenski učenci in dijaki ob tem, ko vedo, da so njihovi starši lahko redno obveščeni o vsem, kar se z njihovim otrokom dogaja v šoli? Učenka 4. razreda Osnovne šole Koper, ki ni želela biti imenovana, nam je povedala: "Ni mi všeč, da mi starši sledijo na vsakem koraku. Počutim se slabo, ker če dobim kakšno slabo oceno ali pa vpis, me starši okregajo." Karin Jugovac, učenka 7. razreda Osnovne šole Koper, sicer pravi, da njeni starši nimajo eAsistenta, ker so se tako odločili, meni pa: "Otroci izgubijo zaupanje, ker jih veliko eAsistenta ne mara, saj imajo nekateri slabe ocene ali pa ne ubogajo in nočejo, da starši to izvedo. Čeprav je otrokova dolžnost, da je v šoli priden in da dela."

 Spodbujanje komunikacije starši-otroci-učitelji

eAsistent je pred štirimi leti ustvarilo podjetje eŠola, d. o. o., katerega direktor je Vladimir Balukčič. Prek eAsistenta starši lahko spremljajo urnik, šolski koledar, prehrano, izostanke od pouka, domače naloge, ocene, ponuja pa tudi komunikacijo s šolo. Za kaj se starši odločijo, je odvisno od njih. Osnovni paket namreč ne zajema tudi pregleda nad ocenami. eAsistent domnevno spodbuja komunikacijo med starši in učenci, pa tudi z učitelji oziroma razrednikom, piše na njegovi uradni spletni strani. Učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Koper, Vanja Klančnik Kišasondi, nam je razkrila pozitivno izkušnjo: "Pravzaprav slabih strani eAsistenta zaenkrat še nisem odkrila. Starši so se nanj odzvali pozitivno. Mislim, da se naročajo nanj, ko imajo otroke v višjih razredih. eAsistent funkcionira tako, da staršem ne pokaže ocen isti dan (mislim, da šele čez dva ali celo tri dni), tako da ima vsak otrok možnost povedati doma za oceno." Podatek o razvidu ocene je naveden tudi na spletni strani eAsistenta, kar pomeni tridnevni zamik od dneva, ko otrok izve za oceno. Eden od staršev, ki je želel ostati anonimen, je ob tem dodal: "Po mojem mnenju velja za nižje razrede, ko učenci še nimajo tako razvite časovne orientacije glede tega, do kdaj je treba določen izdelek ali nalogo oddati, kdaj je preverjanje znanja ipd. Pa tudi radi preslišijo, kaj je za domačo nalogo zaradi padca koncentracije po (za njih) dolgem pouku. Ko je otrok starejši, pa tega ne potrebuje več oziroma je to vezano na odnos, ki ga ima s svojimi starši in na komunikacijo z njimi."

Raziskave iz leta 2011 kažejo, da naj bil eAsistent zmanjšal izostanke učencev od pouka, so že pred časom zapisali v Mladini. Na gimnaziji Kranj so opravili študijo primera za leto 2011 (z eAsistentom) glede na leto poprej (brez eAsistenta). Izkazalo se je, da so se izostanki pri najbolj problematičnih dijakih že v prvih dveh mesecih zmanjšali za 29 odstotkov, še navajajo v Mladini. Vprašanje je, kaj je razlog za napredek omenjenih dijakov? Je to izboljšan odnos s starši in do šole ali strah pred starši? Ali torej eAsistent spodbuja komunikacijo med starši in otroki in razvija zaupanje?

Zaupanje je oblast

Negodovanja nad eAsistentom so glede na navedbe v nekaterih medijih predvsem v smeri, da če naj otroke vzgajamo v odgovorne osebnosti, zakaj je potem potrebno spremljati njihove ocene in izostanke od pouka. Prav tako še vedno obstajajo govorilne ure, učitelji pa so dovolj prilagodljivi, da se starši z njimi lahko dogovorijo, kdaj bi jih obiskali. Mati osnovnošolke, Dragica Desančič, nam je dejala prav to: "Nimam eAsistenta za starše. Nimam ga, ker menim, da je osebni stik z učiteljem neprimerno boljši kakor zapis na spletni strani." Sicer pa ima o njem pozitivno mnenje: "Vsekakor ga pozdravljam, saj je lahko dobra podpora staršem, če otroci tajijo ocene in ostale informacije."

Ali se bo zaupanje zaradi uporabe eAsistenta skrhalo ali ne, smo vprašali psihologa dr. Aleksandra Zadela: "Prav je, da se starši in otroci pogovarjajo. Prav je tudi, da se med starši in otroci razvije zaupanje. eAsistent lahko zaupanje poveča, lahko pa ga sesuje. Toda to ni odvisno od eAsistenta samega, temveč od odnosa med starši in otroki ter načina njihove komunikacije." Dr. Zadel nam je še povedal, da se otroci naučijo, da so starši seznanjeni z njihovimi ocenami, starši pa so pomirjeni, ko vidijo, da je vse v redu. Meni tudi, da nobena elektronska rešitev sama po sebi ni dobra ali slaba, ampak taka postane šele z načinom njene uporabe. Opozoril je: "Težave nastopijo, če starši pričakujejo, da bo njihov otrok popoln, da ne bo naredil nobene napake, se nikoli zlagal ali dobil nepričakovano slabe ocene. Če ne znajo ravnati s temi podatki (in veliko jih ne zna), potem lahko razvijejo nerazumen pritisk na otroka. Za to seveda ni “kriv” eAsistent, temveč možnost, da so ves čas neposredno vpleteni v to, kaj se dogaja v šoli."

Po mnenju Desančičeve bi s pomočjo eAsistenta v nekaterih družinah lahko delali na boljšem medsebojnem zaupanju. Zadel pa na drugi strani pravi, da se zaupanje lahko razvije samo na podlagi izkušenj in če so te slabe, potem je primerno zaupanje (da le občasno preverijo, kako gre otroku v šoli) težko razviti. Psiholog je ob tem izpostavil vlogo otrok: »Otroci bi se lahko deloma sami potrudili, da bi bil eAsistent odveč. Če bi poskrbeli, da imajo starši sprotne informacije o tem, kakšen je njihov rezultat v šoli, bi se staršem ta strošek zdel nepotreben.« 

Vzemi si čas in prisluhni

Obrnili smo se tudi na Združenje ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije, saj nas je zanimalo, koliko šol uporablja eAsistenta, a podatka žal nismo dobili. Tudi šola mora seveda slediti spremembam v informacijski tehnologiji, vendar pa eAsistent za starše ne rešuje nujno težav današnjih mladostnikov in tudi ne spodbuja komunikacije. Problem je prav slednja, ki je po besedah dr. Zadela vse bolj površna: "Usmerjena je v storilnost, v preverjanje rezultatov in ne dovolj usmerjena v razgovor o čustvih in otrokovi vlogi v procesih učenja in socializacije." Prav tako nam je še zaupal, da bi se eAsistenta dalo nadomestiti s pogovorom med starši in otroki ter rednimi srečanji med starši in učitelji. A ker je navada železna obleka in ker se je leta 2015 težko vrniti 20. stoletje, k starim redovalnicam in k temu, da si starši vzamejo čas ter obiščejo razrednike, bo eAsistent najverjetneje še naprej sredstvo komunikacije med večino staršev, otrok in učiteljev. Dobro bi bilo, da bi se starši zavedali, da to spletno orodje ni namenjeno nadzorovanju otrok. V ta namen ga ne bi smeli uporabljati, saj otroci ob tem pogosto trpijo. A tudi otroci se morajo zavedati, da so deloma sami odgovorni za svoj odnos s starši in tudi za svoje ocene. Tako so odgovorni tudi do samega sebe.