ERJAVEC Z RUSKIM KOLEGOM: Na tapeti tudi morebitno srečanje Trump-Putin v Sloveniji

Glede te pobude, ki jo je dal ruski poslanec, je, kot je za STA po telefonu povedal minister Erjavec, Lavrov dejal, da "je to stvar dogovora med obema predsednikoma".

Treba je najprej počakati, da Trump uradno prevzame položaj, tako "da v tem trenutku težko pove kaj več kot to, da je Slovenija ustrezna država, seveda pa se lahko zgodi, da bo to prvo srečanje potekalo v Washingtonu ali Moskvi".

Če pa bi do srečanja prišlo v kaki tretji državi, pa je Lavrov Slovenijo "ocenil kot zelo ustrezno državo, ki ima tudi izkušnje, saj je leta 2001 odlično organizirala srečanje med takratnima predsednikoma ZDA Georgom Bushem in Putinom". Dodal je, da tudi izkušnje štejejo, je povedal Erjavec.

V ospredju sodelovanja med državama turizem

Ministra sta sicer govorila o gospodarskem sodelovanju med državama, med drugim na področju turizma, in kulturnem sodelovanju ter se dogovorila o nadaljevanju aktivnosti glede mariborskega muzeja, posvečenega ruskim ujetnikom med drugo svetovno vojno.

Kdaj bo Lavrov uradno obiskal Slovenijo prihodnje leto, še nista dorekla, jo pa bo obiskal ob 25. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Kot možni priložnosti za obisk je Erjavec omenil odprtje omenjenega muzeja v Mariboru ali Blejski strateški forum.

Razmere v Turčiji

Erjavec se je v Hamburgu ob robu ministrskega zasedanja Ovseja srečal tudi s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem. Ta mu je zagotovil, da bo Turčija spoštovala begunski dogovor z EU, vendar pa pričakuje, da bo tudi EU spoštovala vse svoje zaveze iz dogovora. Ankara pričakuje slovensko podporo glede vizumske liberalizacije. "Slovensko stališče je jasno, če so izpolnjeni vsi tehnični pogoji, jo Slovenija podpira," je glede slednjega dejal Erjavec.

Velika pričakovanja so sicer tudi glede sveta ministrov EU za zunanje zadeve v začetku prihodnjega tedna, kjer bo potekala tudi razprava o Turčiji, je dodal.

Minister Erjavec je poudaril, da če se bodo odnosi med EU in Turčijo urejali v pravo smer, ne pričakuje, da bi prišlo do migracijskega vala po zahodnobalkanski poti. Če bi se odnosi zapletli, pa bi se lahko marsikaj zgodilo, saj se Turčija sooča tudi s svojimi notranjimi težavami po julijskem poskusu državnega udara, terorizmom na svojih tleh ter razmerami v širši regiji.

Turški kolega ga je sicer seznanil tudi z razmerami v Turčiji, kjer se še vedno soočajo s posledicami poskusa državnega udara. Kot je povedal Cavusoglu, je njihov cilj stabilizirati državne institucije.

Minister Erjavec mu je ob tem izrazil zaskrbljenost ob ukrepanju po puču in izrazil pričakovanje, da bodo spoštovali pravno državo in človekove pravice.

Dotaknila sta se tudi krize v regiji, kjer je Turčija pomemben akter. Vsi si želijo mirne rešitve zlasti konflikta v Siriji in Iraku ter zavezanost boju proti terorizmu in zlasti skrajni skupini Islamska država, je dodal.

Govorila sta tudi o obisku Erjavca v Turčiji, kjer se bo mudil 18. in 19. januarja 2017 kot sopredsedujoči medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje. Dogovorila sta se, da se bosta ob tej priložnosti srečala in nadaljevala dialog o odnosih med državama ter med EU in Turčijo. Erjavec je v pogovoru še izpostavil, da EU potrebuje Turčijo, ta pa unijo.

Ovse dobra platforma za dialog

Minister je pred tem v razpravi na ministrskem zasedanju poudaril, da je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) prava platforma za dialog. Letos predsedujočemu Ovseju, nemškemu zunanjemu ministru Frank-Walterju Steinmeierju, se je zahvalil, da je prenovil dialog, potem ko je zastal.

V okviru Ovseja se namreč srečujejo vsi bistveni igralci, ki lahko preprečijo mednarodne krize, je za STA še pojasnil Erjavec ter izpostavil, da se je tako današnjega zasedanja med drugimi udeležil tudi ameriški zunanji minister John Kerry. Največ so govorili o krizi v Ukrajini in zamrznjenih konfliktih, kot sta Gorski Karabah in Pridnestrje.