Erjavec in Židan bi kadrovala v državnih bankah

Erjavec se je že na Brdu pri Kranju pred dobrim tednom ostro odzval na rezultate pregledov bank v okviru priprav na začetek delovanja enotnega bančnega nadzora pri Evropski centralni bank (ECB), tudi danes pa še vedno pričakuje, da se bo koalicija lotila razprave o usodi uprav Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki evropskega preskusa nista prestali.

Erjavec je danes v izjavi v DZ povedal še, da je neprijetno presenečen glede ponedeljkovega imenovanja Petra Groznika v nadzorni svet NLB, saj to po njegovem mnenju ne bo prispevalo k temu, da bi bila banka bolj uspešna. Erjavec tako še vedno vztraja, da bi bilo treba doseči, da nadzorni sveti zamenjajo uprave podržavljenih bank.

Od dokapitalizacij še ni rezultatov

Opozoril je na milijardne dokapitalizacije za državne banke, od katerih pa po njegovem prepričanju še vedno ni rezultatov. Še bolj ga skrbijo opozorila gospodarstvenikov, da banke finančno ne podprejo dobrih, zlasti izvoznih programov. "Ne vem, zakaj smo sploh suportirali banke, če ne mislijo opravljati svojih funkcij," se je vprašal.

Erjavec pogovor koalicije o usodi uprav državnih pričakuje čim prej. "Mi smo lastniki, vlada je odgovorna. Ne moremo kar mirno spremljati dogajanja," je bil oster.

Podobno razpravo pričakuje tudi predsedujoči SD Židan. Tudi sam je v izjavi v DZ spomnil na milijardne dokapitalizacije bank, danes pa ima občutek, da se "nam iz teh bank le smejijo". "Dajemo denar, ko ga potrebujemo, potem pa isti ljudje, z istimi navadami delovanja ohranjajo svoje položaje še naprej. To je nesprejemljivo," je bil odločen Židan.

 

"Če smo prisiljeni, da dajemo denar v te banke v interesu Slovenije, je treba pogledati, kako ti ljudje vodijo in nadzirajo banke," je prepričan Židan. Koalicija se mora zato po njegovih navedbah do tega opredeliti, pobuda DeSUS in SD pa je resna.

Lastniki nosijo odgovornost, zato želijo menjave

Te naloge ne vidi več kot politično vprašanje, pač pa kot vprašanje lastnika. "Smo lastnik slovenskih bank, ki so bile očitno slabo vodene. Da je vodenje drugačno, kot bi želeli, kažejo tudi zadnji rezultati," pravi Židan in še dodaja, da morajo imeti kot lastniki interes, da bo nadzor nad bankami boljši, prav tako njihovo vodenje.

Pregled 130 bank iz območja evra in v sodelujočih državah EU, ki sta ga opravili ECB in Evropska bančna agencija (Eba), je pokazal, da obremenitvenega testa ob uresničitvi neugodnega gospodarskega scenarija ni opravilo 25 bank, med njimi NLB in NKBM.

Po neugodnem scenariju bi banki konec leta 2016 izkazovali kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov, pokrili pa ga bosta z zadržanimi dobički, tako da vnovična dokapitalizacija z javnim denarjem po zagotovilih pristojnih ne bo potrebna. Obe banki sta sicer v devetih mesecih poslovali z dobičkom.

---