EL NIÑO BI LAHKO PODRL VSE REKORDE: Decembra meteorologi pričakujejo vrhunec!

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Temperature oceana bi lahko dosegle rekordne vrednosti

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je v poročilu, objavljenem 8. oktobra, opozorila, da bi lahko bil letošnji El Niño eden najmočnejših po letu 1950, odkar izvajajo meritve.

"El Niño je prišel in se hitro krepi," je poudarila generalna sekretarka WMO Celeste Saulo. Po napovedih naj bi pojav največjo moč dosegel decembra, njegovi vplivi pa bi lahko bili občutni v številnih delih sveta.

Podatki kažejo, da so bile temperature morske gladine v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana junija letos 1,6 stopinje Celzija višje od povprečja, avgusta pa že 2,5 stopinje.

Meteorološki modeli za obdobje od oktobra do decembra napovedujejo še izrazitejše segrevanje, saj bi lahko temperature povprečje presegle za približno 3,7 stopinje Celzija. To bi pomenilo nov rekord, saj je bilo doslej največje odstopanje 2,6 stopinje, zabeleženo med pojavom El Niño v letih 2015 in 2016.

Po začasnih podatkih spletne platforme Climate Reanalyzer Univerze v Mainu je povprečna temperatura morske gladine na območju Niño 3.4 v osrednjem in vzhodnem Tihem oceanu v začetku oktobra prvič presegla 30 stopinj Celzija. To je 3,4 stopinje več od povprečja v obdobju med letoma 1991 in 2020.

Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so bile po podatkih iste platforme povprečne površinske temperature oceanov 21,08 stopinje Celzija, kar je občutno več kot v prejšnjih letih. Podatek se nanaša na območja med 60. stopinjo južne in 60. stopinjo severne zemljepisne širine.

Kako zanesljive so napovedi?

Najnovejše ocene temeljijo na podatkih in izračunih 13 vodilnih nacionalnih in mednarodnih meteoroloških centrov. Njihove napovedi kažejo na skoraj stoodstotno verjetnost, da bo El Niño vztrajal do februarja 2027.

Kljub njegovi izjemni moči pa vremenske posledice ne bodo povsod enake, saj na podnebne razmere poleg El Niña vplivajo tudi drugi dejavniki.

Kaj je El Niño?

El Niño je naravni podnebni pojav, pri katerem se površina morja v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana segreje bolj kot običajno. To povzroči spremembe v kroženju zraka, vetrovih, zračnem tlaku in razporeditvi padavin, ki lahko vplivajo na vreme tudi v drugih delih sveta.

Pojav se običajno ponovi vsaki dve do sedem let in traja od devet do dvanajst mesecev. Njegova moč se lahko od enega pojava do drugega precej razlikuje.

Kje grozijo suše in kje poplave?

Po napovedih WMO bo El Niño v večjem delu sveta prinesel nadpovprečno visoke temperature, v posameznih regijah pa tudi izrazite spremembe v količini padavin.

Klimatolog Helge Gössling z Inštituta Alfreda Wegenerja v Bremerhavnu je za nemško tiskovno agencijo dpa pojasnil, da se zaradi El Niña povečuje tveganje za hudo sušo v Indoneziji in drugih delih jugovzhodne Azije, nekaterih predelih severne Južne Amerike ter južni Afriki.

Opozoril je, da gre za pomembna kmetijska območja. Če bi jih suša prizadela hkrati, bi to lahko imelo resne posledice za svetovno preskrbo s hrano.

Nasprotno se na zahodni obali Južne Amerike in v delih Vzhodne Afrike povečuje tveganje za obilne padavine, poplave in zemeljske plazove. V vzhodnem in osrednjem delu Tihega oceana pa bi se lahko povečala nevarnost orkanov.

Posledice lahko občutijo tudi gospodarstvo in ekosistemi

Vremenske spremembe, povezane z El Niñom, lahko poleg kmetijstva vplivajo tudi na gospodarstvo, naravne ekosisteme in življenje ljudi.

Njegove učinke lahko dodatno okrepijo podnebne spremembe, saj se vpliv El Niña na temperature prepleta z dolgoročnim segrevanjem ozračja.

Tudi prejšnji pojav El Niño je vplival na svetovne temperature. Po navedbah iz poročila je prispeval k temu, da je bilo leto 2023 drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev.

Na vreme vplivajo tudi razmere v drugih oceanih

Na svetovne vremenske razmere vpliva tudi pozitivni dipol Indijskega oceana, pojav, pri katerem je morska voda v zahodnem delu oceana toplejša, v vzhodnem pa hladnejša kot običajno. Ta temperaturna razlika vpliva na razporeditev padavin v okoliških regijah. Po napovedih naj bi pojav dosegel vrhunec oktobra, nato pa postopoma oslabel.

Meteorologi napovedujejo tudi nadpovprečno visoke temperature morske gladine v ekvatorialnem delu Atlantskega oceana, kar lahko dodatno vpliva na vremenske razmere v prihodnjih mesecih.

Kdaj naj bi El Niño začel slabeti?

Ameriški raziskovalci iz Laboratorija za geofizikalno dinamiko tekočin (GFDL), ki deluje v okviru ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA), so v eksperimentalni napovedi, objavljeni 7. oktobra, ocenili, da bi se El Niño lahko začel umirjati že v začetku zime.

Vendar to še ne pomeni, da bodo takrat oslabeli tudi njegovi vplivi na vreme. Ti bi se lahko v zimskih mesecih še okrepili, medtem ko raziskovalci vrnitev v običajne, nevtralne razmere napovedujejo spomladi ali v začetku poletja 2027.