EDEN NA BEGU, DRUGI NA PROSTOSTI: Matoz ostro po tožilstvu, policijski sindikat podpira ministra
Preiskava domnevnega izkoriščanja tujih delavcev v nezakoniti tovarni cigaret pri Lendavi dobiva nove razsežnosti. Simeon Motaln, ki ga preiskovalci sumijo vpletenosti v kazniva dejanja, je še vedno na begu, medtem ko drugi osumljenec, podjetnik Benjamin Kropec, ostaja na prostosti. Policija je zanj predlagala pripor, vendar tožilstvo predlogu ni sledilo. Odločitev je sprožila ostre odzive notranjega ministra Francija Matoza, ki opozarja na primere, ko naj bi tožilci odrejali izpustitev osumljencev, ti pa naj bi pozneje znova izvrševali kazniva dejanja. V ospredje prihajajo tudi nova pravila, ki policiji dajejo več samostojnosti pri pridržanju osumljencev, tožilcem pa nalagajo pisno dokumentiranje navodil.

✅ Nova uredba jasno določa samostojno pristojnost policije za odločanje o pridržanju osumljencev do 48 ur, kadar so za to podani zakonski pogoji. Minister Matoz: “Velikokrat se je zgodilo, da je tožilstvo dajalo ustna navodila, naj se storilce, za katere so obstajali razlogi za odreditev pridržanja in pozneje pripora, izpusti na prostost. Nekateri med njimi, tudi povratniki, so pozneje znova izvrševali kazniva dejanja.” V kolikor bo tožilec odločil drugače kot policija, bo moral to zapisati in bo to zdaj tudi javno znano.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 22, 2026
Po razkritju domnevnega izkoriščanja tujih delavcev v nezakoniti tovarni cigaret v Trimlinih pri Lendavi preiskovalci nadaljujejo iskanje Simeona Motalna. Kot poroča 24UR, je osumljenec še vedno na begu, policisti pa ga iščejo tudi na območju Slovenske Bistrice, kjer ima registrirani dve podjetji.
Domačini pripovedujejo, da je policija na njihovem območju v zadnjih dneh močno prisotna. Po njihovih navedbah policisti ustavljajo prebivalce in jih sprašujejo, ali vedo, kje bi se Motaln lahko nahajal. Nekateri so zaradi razkritih okoliščin primera zaskrbljeni.
Po informacijah 24UR naj bi neznanci pred časom vlomili tudi v prostore, povezane z osumljencem, vendar okoliščine domnevnega vloma niso pojasnjene.
Dve podjetji v Sloveniji, poslovne povezave tudi v Avstriji
Motaln ima v Slovenski Bistrici registrirani podjetji STRALIS in ZDEJS. Prvo se ukvarja predvsem s cestnim tovornim prometom in trgovino, drugo pa z nespecializirano trgovino na debelo.
Po navedbah 24UR je podjetje STRALIS lani izkazovalo približno 36.000 evrov bilančnega dobička, podjetje ZDEJS pa nekaj manj kot 94.000 evrov. Motalnovo ime se pojavlja tudi v lastniški strukturi avstrijskega podjetja Lotus Logistik.
Preiskovalci Motalna sumijo povezave z domnevnim izkoriščanjem tujih delavcev, ki so bili nastanjeni v prostorih nekdanjega skladišča Nafte Lendava. V objektu so pristojni odkrili nezakonito proizvodnjo cigaret in nehumane življenjske razmere.
Drugi osumljenec ostaja na prostosti
Medtem ko policija Motalna še išče, je drugi osumljenec, Benjamin Kropec, na prostosti. Kropec je lastnik objekta v Trimlinih in podjetja Odpad Bistrica. Vztraja, da za domnevne nezakonite dejavnosti v objektu ni vedel.
Za 24UR pred kamero ni želel govoriti, iz njegovega podjetja pa so sporočili, da sodeluje s preiskovalnimi organi in si prizadeva za čimprejšnjo razjasnitev vseh okoliščin.
Policija je sicer ocenila, da pri Kropcu obstajajo priporni razlogi zaradi možnosti vplivanja na priče. Toda tožilstvo predloga za pripor ni podalo.
Na Specializiranem državnem tožilstvu pojasnjujejo, da ob privedbi osumljenca pred sodišče zbrani dokazi niso zadostovali za utemeljen sum, da je storil očitana kazniva dejanja.
Matoz kritičen do tožilstva: Zahteval bo pojasnila
Odločitev tožilstva je sprožila kritike notranjega ministra Francija Matoza, ki želi pojasnila o ravnanju pristojnih organov. Po njegovih besedah javnost pogosto kritizira policijo, kadar osumljenci po prijetju ostanejo na prostosti, čeprav policija nima vedno odločilne besede pri nadaljnjih ukrepih.
Matoz opozarja, da so tožilci doslej policiji pogosto dajali ustna navodila, zaradi česar je bilo pozneje težje ugotavljati, kdo je sprejel posamezno odločitev.
Ob tem je minister izpostavil tudi domnevne primere, ko so bili osumljenci izpuščeni na prostost, pozneje pa so ponovno izvrševali kazniva dejanja. "Pogosto se je dogajalo, da je tožilstvo podalo ustna navodila, naj se na prostost izpustijo storilci, za katere so obstajali razlogi za odreditev pridržanja in pozneje pripora. Nekateri izmed njih, vključno s povratniki, so pozneje ponovno zagrešili kazniva dejanja," je poudaril Matoz.
Prepričan je, da morajo policija, tožilstvo in sodstvo vsak na svojem področju prevzeti odgovornost za svoje ravnanje.
Očitki tudi na račun Fursa
Ob tem se odpirajo vprašanja o sodelovanju med Finančno upravo RS in policijo. Po neuradnih informacijah 24UR naj bi se iz tožilskih vrst pojavljale kritike, da Furs pred začetkom nadzora v objektu pri Lendavi ni pravočasno obvestil policije.
Na finančni upravi očitke zavračajo. Dušan Pečnik je pojasnil, da pred vstopom v objekt niso vedeli, kaj se v njem dejansko dogaja, saj so pričakovali skladiščne prostore. Ko so ugotovili, da je v objektu organizirana proizvodnja cigaret s tujimi delavci, so po njegovih besedah nemudoma obvestili policijo.
Policija bo lahko sama odločala o pridržanju do 48 ur
Primer je dodatno zaostril razpravo o spremembah pravil sodelovanja med policijo in tožilstvom. Vlada je 15. oktobra sprejela spremembe uredbe, ki na novo določajo pravila sodelovanja med obema organoma. Ena najpomembnejših novosti je jasno opredeljena samostojna pristojnost policije, da odloča o pridržanju osumljencev do 48 ur, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Po novi ureditvi državni tožilec z obveznimi navodili ne bo mogel več poseči v odločitev policije glede takšnega pridržanja.
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Igor Toplak meni, da bodo spremembe omogočile hitrejše in učinkovitejše postopke. Ob tem poudarja, da nova ureditev ne pomeni, da bodo policisti posameznikom prostost odvzemali brez ustreznih razlogov. Zakonski pogoji za pridržanje namreč ostajajo nespremenjeni.
Konec ustnih navodil brez pisne sledi
Pomembna novost je tudi obvezno pisno dokumentiranje navodil državnih tožilcev. Če tožilec policiji poda ustno obvezno navodilo glede ukrepov ob odvzemu prostosti, bo moral najpozneje v 12 urah sestaviti uradni zaznamek in ga nemudoma posredovati policiji. Pisno bodo morala biti obrazložena tudi obvezna navodila, ki jih državni tožilec podaja drugim pristojnim organom in institucijam.
Po ministrovih pojasnilih je namen sprememb zagotoviti večjo preglednost in odgovornost pri odločanju. Če bo tožilec sprejel drugačno odločitev od predlagane s strani policije, bo morala biti ta ustrezno dokumentirana.
Tako bo mogoče naknadno ugotoviti, kdo je sprejel posamezno odločitev in na kakšni podlagi. Pisna sled pa sama po sebi še ne pomeni, da bodo vse takšne odločitve tudi javno objavljene.
Tožilstvo opozarja na spornost sprememb
Spremembam nasprotujejo na državnem tožilstvu. Generalna državna tožilka Katarina Bergant opozarja, da imajo tožilci po Zakonu o kazenskem postopku pristojnost usmerjanja policije v predkazenskem postopku, še posebej pri ukrepih, ki posegajo v človekove pravice. Po njenem mnenju podzakonski akt teh pristojnosti ne more omejevati.
Prav tako meni, da bi morala obveznost pisnega dokumentiranja veljati za oba organa, ne zgolj za tožilstvo, saj so lahko tudi informacije, ki jih policija posreduje tožilcem, napačne ali nepopolne. Bergantova ob tem opozarja, da vlada pri sprejemanju sprememb ni upoštevala številnih pripomb tožilstva.
Matoz očitke zavrača in vztraja, da je bila prav dosedanja ureditev v nasprotju z zakonom.



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.