Z rebalansom se za letos načrtovani proračunski prihodki znižujejo za 527 milijonov evrov na slabih 8,1 milijarde evrov, odhodki pa se zvišujejo za 10,5 milijona evrov na 9,6 milijarde evrov. Ob tem pa prihaja do številnih prerazporeditev med postavkami.
Kot ključna razloga za pripravo rebalansa vlada izpostavlja poslabšanje makroekonomskih napovedi glede na lansko jesen in pa dejstvo, da so bili nekateri odhodki načrtovani prenizko oziroma sploh niso bili predvideni.
Dodatna sredstva je treba z rebalansom kljub dogovoru s sindikati javnega sektorja zagotoviti za plače in pa tudi pokojnine. Dodatna sredstva so potrebna še za servisiranje javnega dolga.
Glede na sprejeti proračun pa se zmanjšujejo sredstva za investicije, krči pa se tudi predvideno črpanje sredstev EU. Sredstvom se je morala odpovedati večina ministrstev, z izjemo finančnega in notranjega.
Vlada je pri predlogu rebalansa upoštevala tako višji DDV kot tudi že načrtovano uvedbo davka na loterijske srečke ter zvišanje sodnih taks in letne dajatve za motorna vozila.
Medtem ko v vladi in koaliciji opozarjajo, da gre pri rebalansu za nujno prilagoditev nerealno načrtovanega proračuna in za popravljanje nekaterih rokohitrskih ukrepov, ki jih je sprejela prejšnja koalicija, pa v opoziciji menijo, da vlada z rebalansom krši svoje zaveze glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja ter deluje izrazito protirazvojno.
Dodatno bi utegnila razpravo začiniti ponedeljkova opozorila Evropske komisije in evroskupine Sloveniji. Slovenija mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, saj komisija meni, da je t.i. fiskalnega napora premalo in da bodo potrebni dodatni ukrepi.
Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.