Državni svetniki danes o vetu na zakon o odškodninah za izbrisane

V predlogu za veto svetniki opozarjajo, da je predlagatelj zakona, to je ministrstvo za notranje zadeve, v prvotnem predlogu finančne posledice zakona ocenil v višini dobrih 75 milijonov evrov, nato pa je koalicija z dopolnili odškodnine povišala, zaradi česar naj bi državo po novem stale 130 milijonov evrov. Po mnenju predlagateljev veta je takšno povišanje v finančnem položaju, v katerem se nahaja država, vprašljivo.

Osem svetnikov tudi moti, da je koalicija v postopku sprejemanja zakona v DZ krog upravičencev do odškodnin razširila tudi na tiste, ki so po stari zakonodaji zaprosili za status, vendar jim je bil ta zavrnjen, pozneje pa po novi zakonodaji zanj niso zaprosili. Predlagatelji veta so tudi prepričani, da je beseda izbris zavajajoča, saj leta 1992 ni šlo za izbris, pač pa le za prenos iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev.

DZ je zakon o odškodninah za izbrisane sprejel 21. novembra, v njem pa določil, da izbrisanim pripada po 50 evrov odškodnine za vsak mesec od izbrisa naprej do ureditve statusa. Če se izbrisani s tem ne bodo strinjali, bodo lahko državo za odškodnino terjali pred sodiščem, pri čemer bodo lahko iztožili največ trikratni znesek odškodnine, kot bi ga dobili v upravnem postopku. Poleg tega bodo upravičeni še do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, prednostne obravnave v programih socialnega varstva in državne štipendije.

Ministrstvo za notranje zadeve je o tem, da je DZ zakon sprejel, že obvestilo odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope, ki bo ponovno zasedal med 3. in 5. decembrom. Na zasedanju bo odbor predvidoma obravnaval tudi problematiko izbrisanih v Sloveniji, so za STA pojasnili na ministrstvu.