DIREKTOR KZ AGRARIA ROBERT FAKIN: "Pri nas kupec ni samo številka na blagajni. Pri nas se počuti domače."

KZ Agraria združuje vse, ki so tako ali drugače povezani s kmetijstvom. Njeni lastniki so kmetje, ki vsako jutro pripeljejo svoj pridelek v skupno skladišče v Kopru. "Skupno jih je 140, polovica jih aktivno prinaša svoje izdelke v Agrario, petdeset od teh kar intenzivno," pove direktor KZ Agrarie Robert Fakin. Zadruga odkupuje kar 90 odstotkov istrskih pridelkov "in stremimo k temu, da bi bilo tega še več, saj nimamo težave s prodajo, temveč s proizvodnjo – imamo premalo pridelka," priznava Fakin.

V slovenski Istri so pogoji za kmetovanje namreč izjemno težki. "Istrske njive niso prostrane kot tiste v Pomurju ali na Dolenjskem, zato ne dovolijo obdelave z neko hudo mehanizacijo. To pomeni, da je precej ročnega dela, ki pa stane in vpliva na končni proizvod." Zaskrbljujoča je tudi povprečna starost obalnega kmeta, ki je 60 let. "Mislim, da v Sloveniji ni nič kaj boljše. Menim, da bi se morala država spoprijeti s tem."

"Kmetijstvu smo dali žarek upanja"

Kot dodaja Fakin, so kmetje v Sloveniji v nekakšnem "birokratskem krču", saj je za urejanje vsake enostavne zadeve potrebne veliko birokracije, za katero pa kmet preprosto nima časa. In tukaj jim je v veliko pomoč zadruga: "Imamo kar nekaj dobrih služb in uspelo nam je dobiti veliko projektov, ki so v dobrobit kmeta. Mislim, da smo dali kanček, žarek upanja kmetijstvu. Nekaj let nazaj je bilo vse razpršeno, kmetje so prodajali povsod, v Trstu, v Ljubljani ... Zdaj pa prodajajo nam. Ker nam zaupajo, da jim pošteno plačamo." In ravno zato se pred njihovim skupnim skladiščem vsako jutro nabere vrsta domačih pridelovalcev, ki tja pripeljejo svoj pridelek.

Iz leta v leto beležijo rast prodaje

Kljub težavam, s katerimi se soočajo kmetje po vsej Sloveniji – te so še toliko globlje na območju slovenske Istre – Agraria v zadnjih šestih letih beleži konstantno rast, v sedmih letih pa je podvojila realizacijo. Posel s sadjem in zelenjavo, ki je njeno poslanstvo, od tega predstavlja deset odstotkov. Imajo deset prodajnih točk, v katerih prodajajo sadje in zelenjavo s poreklom, od kmetov iz domačih logov. Poleg tega so grosist vsem veletrgovcem v Sloveniji, pa tudi javnim zavodom, bolnicam, šolam in vrtcem.

"Pri nas kupec ni samo številka na blagajni"

Na nedavni skupščini so kmetom predstavili revidirano poročilo za lansko leto. "Ustvarili smo 16 milijonov evrov realizacije in okoli 80.000 evrov dobička. Z lanskimi rezultati smo zadovoljni in tudi parametri za letos kažejo, da bo po šlo po utečeni navadi in da bomo imeli rahel dvig prometa," pove Fakin. To je samo še en dokaz, da Agraria uspešno konkurira velikim trgovcem z razkošnimi centri, ki imajo cele oddelke za marketing in promocije. "V teh težkih časih moraš biti dinamičen, iznajdljiv. Imamo pohvale vreden kolektiv in zelo sposobno vodstveno ekipo. Pri nas poskrbimo, da kupec ni zgolj številka na blagajni, ampak da se počuti domače."

Agrariine trgovine so dobro obiskane in domačini so jih sprejeli za svoje. "Obiskujejo nas lojalni kupci, ki se vračajo k nam. V trgovini v centru Kopra poznamo praktično vse, ki prihajajo in odhajajo iz trgovine. V lucijski center pa poleg domačinov prihajajo tudi vikendaši s kontinenta, ki veljajo za zahtevne kupce." Ti v Agrarii lahko kupijo izdelke, ki jih drugje ne morejo dobiti. "Imamo butično prodajo, ponujamo izdelke s kmetij in precej dajemo na ekologijo, na ekoprodukte, na ’bio’ … Imamo sadje in zelenjavo, ki ima dokazano domače poreklo. Sveže z njive na police."

Fakin priznava, da mu je všeč zgodba, ki so jo ustvarili. "Dokazali smo, da tudi nekaj domačega velja, da ne znajo prodajati samo veletrgovci, ampak tudi mi v Istri. In to dokazuje promet, ki se je v Luciji dvignil z 800.000 evrov pred šestimi leti na 3,5 milijona v lanskem letu." V tej sezoni, od maja do konca septembra, deluje tudi trgovina v avtokampu Ankaranu, ki je sezonskega značaja in prav tako beleži zelo dobre rezultate. "Kupec mora imeti občutek, da se mu posvetiš, da si tu zaradi njega. Zaenkrat nam to uspeva in srčno upam, da nam bo tudi v bodoče," zaključuje Fakin.

"Naš koncept je pisan na kožo vaškim trgovinam"

Sistem KZ Agrarie je majhen in zato ne ciljajo na megalomanske projekte. Predvsem bi radi učvrstili svoj položaj v zaledju, kjer se je denimo odlično 'prijela' njihova nazadnje odprta trgovina v Brezovici. "V franšizo smo jo dali domačinu in smo presenečeni nad obiskom. Tja prihajajo krajani, mimoidoči, kolesarji, tudi bližina meje naredi svoje. Smo zelo zadovoljni in bi radi še več tega," razlaga Fakin. Prav zato so dali pobudo krajevnim skupnostim, ki so lastnice raznih objektov, v katerih delujejo druge trgovine, da jih te trgovine zanimajo. "Mislim, da sta naša sistem in koncept pisana na kožo zaledju. Nismo za velike centre, supermarkete, ampak za vaške trgovinice, kjer se potrudimo v enaki meri, kot se pri tistih v centru."