DEPRESIVNI ČASI: To so razlogi, zakaj se ljudje na starih fotografijah ne smejejo

Če pogledate fotografije iz starih časov, boste pogosto videli, da so ljudje na fotografijah vedno resni, z mrkimi, nenasmejanimi obrazi. Ni pa potrebno biti genij, da bi razumeli razlog. Morali so stati nepremično, zato da bi oko kamere lahko ujelo perfektno ekspozicijo.

Ljudje v preteklosti niso bili nujno depresivni, žalostni in nasploh “temnejši”od nas. Niso hodili po svetu in depresivno razlagali vsem o svojih čustvenih bolečinah, čeprav bi v teh novembrskih sivih dneh tudi danes našli dobre razloge za tako početje. Njihove “resne” fotografije dejansko predstavljajo nekaj drugega, in to je, da so imeli popolnoma drugačen odnos do fotografij.

Ko so se nekoč fotografirali, je bil to pomemben trenutek. Fotografiranje je bilo zelo redko in vsakdo si ga ni zlahka privoščil. Nekateri so se fotografirali le enkrat v življenju. Sam postopek pa je bil zelo dolgotrajen. Poziranje za fotoaparatom je bilo takrat videti, kot da se pripravljajo za slikanje portreta, ker je približno tako dolgo tudi trajalo - medtem ko je fotograf namestil stativ in aparat, je nastavil tudi poze ljudi, potem je bilo potrebno doseči ustrezno osvetlitev. Seveda pa ni bilo programov, v katerih bi lahko popravili fotografijo, enkrat ko je bil posneta.

To so razlogi, zakaj so ljudje zelo resno jemali trenutek, ko so se postavili pred fotografski objektiv. Danes, ko marskikdo od nas v enem dnevu posname na desetine fotografij in samoportretov oziroma takoimenovanih “selfijev”, je težko razumeti, kako pomemben in veličasten trenutek je bil, ko so v starih časih prvič ugledali fotografijo in na fotografiji svoj obraz. Predstavljamo si pa lahko, da je procedura fotografiranja takrat prinašala salve smeha za vse vpletene. Le da na fotografijah tega pač ni videti.