Regional1 min branja

Delo: Periferija periferije

Meje EU so se pomaknile proti Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, Hrvaška bo od zdaj branila najdaljšo evropsko kopensko mejo: ta z več kot 1300 kilometri presega tisto med Finsko in Rusijo. Vase zazrta unija, ki se ukvarja z rastjo, dolgom, primanjkljaji in brezposelnostjo, pridružitve skoraj ni opazila, piše Saša Vidmajer v Delu.

D.G.

Uredništvo

Objavljeno 02. 07. 2013 · 00:00

Kopirano!

FOTOGRAFIJA

Toda širitev med najglobljo krizo zanjo pomeni, da evropska politika vsaj na enem področju deluje, medtem ko ima za regijo velike politične, ekonomske in družbene posledice.

Evropska unija je s krizo razpadla na center in periferijo, a poleg držav prvega in drugega razreda obstaja še periferija periferije - "Zahodni Balkan". Črna gora in Srbija sta v preddverju, BiH in Makedonija dlje zadaj, Kosova še vedno ni priznalo pet članic. Balkan vzdržuje evropske sanje in verjame evropski ideji, čeprav s strahom opazuje radikalno preobrazbo Evrope: zre proti Grčiji, ki je ni več prepoznati, in Hrvaški, ki nima česa proslavljati. Nekje vmes so številni že opustili evropska hotenja.

Integracija, ki je po letu 1989 preoblikovala obsežni geopolitični pas od Baltika do Črnega morja, je v obdobju blagostanja izvažala demokracijo in vladavino prava. Bila je zdravilo za balkansko patologijo, zdaj izvaža lastno nestabilnost. Ne pesti je samo gospodarska nemoč in pešanje demokracije, tudi v svetu je manj relevantna in izgublja tekmo. Vprašanje ostaja, kolikšna je še njena zmožnost za preobrazbo držav, koliko še ima nekdanje "mehke moči", sklene komentator.

Vir: Uredništvo/STA