Dan pred podpisom socialnega sporazuma tudi pomisleki

Kot je pojasnil predsednik konfederacije Peter Majcen, je po parafiranju dokumenta v drugi polovici januarja dobil pogojno soglasje organov za podpis sporazuma. Tudi sam osebno si prizadeva, da bi do podpisa prišlo.

Vendar pa v konfederaciji po njegovih besedah vlada veliko nezadovoljstvo zaradi umika minimalne plače in insolvenčne zakonodaje iz sporazuma in ostajajo pričakovanja, da se bodo pogovori in iskanje boljših rešitev pri teh dveh vprašanjih po podpisu sporazuma nadaljevali.

Poleg tega, pravi Majcen, nastajajo nove okoliščine, ki burijo duhove in botrujejo tudi pozivom, naj se sporazuma ne podpiše - kot je na primer predlog za popolno deregulacijo poklicev v trgovini ter grožnja z neizplačilom plač po pogodbi v izolskih bolnišnici. Tako je tudi sam še v fazi dogovarjanj in preverjanj nekaterih zadev znotraj konfederacije in bo šele do podpisa jasno, ali bo k njemu dejansko pristopil.

Rebalans brez dogovora

Da rebalans letošnjega proračuna ni usklajen s socialnim sporazumom, je v izjavi po srečanju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Stanko Setnikar Cankar opozoril predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič. V sindikatu od vlade še pred podpisom socialnega sporazuma pričakujejo jasna zagotovila, da bo sporazum tudi uresničila, sicer jo pozivajo, naj od podpisa raje odstopi.

Kot so v sindikatu pojasnili v sporočilu za javnost, je na njihovem področju razkorak med finančnimi zavezami socialnega sporazuma in predlaganim rebalansom proračuna 28,4 milijona evrov. Razkorak bo po njihovih navedbah še večji, če vlada ne bo zagotovila namenskih sredstev za celotno povračilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij.

V sindikatu so ob tem omenili v sporazumu predvideno stabilnejše financiranje visokošolskih in javnih raziskovalnih institucij s sistemom večletnih in institucionalnih pogodb, pri čemer je izhodišče za financiranje leto 2011.

Postopno več denarja za šolstvo

Izpostavili so tudi določbo, ki predvideva postopno uveljavitev priporočil Unesca ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da se za izobraževanje nameni šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in znotraj tega dva odstotka BDP za terciarno izobraževanje. "Postopnost ne more pomeniti odlaganja v oddaljeno prihodnost," so opozorili glede sporazuma, ki bo veljal za leti 2015 in 2016.

Ob tem so se v sindikatu dotaknili še predloga statuta Univerze v Ljubljani, ki po njihovih navedbah napoveduje radikalno krčenje rednih in širjenje izrednih vpisnih mest, čeprav socialni sporazum zagotavlja dostopnost brezplačnega študija za vse, razen za tiste, ki so to možnost že izrabili.

Visokošolski sindikat sicer sodi pod okrilje Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, predsednik te konfederacije Janez Posedi pa je za STA pojasnil, da z omenjenim pozivom vladi ni seznanjen in da ima kot predsednik konfederacije mandat za podpis sporazuma v četrtek. Se pa s predstavniki visokošolskega sindikata strinja, da je vprašljivo, kako bo vlada realizirala zaveze iz sporazuma.