CIA OPOZARJA NA RUSKI NAČRT: Z morja naj bi napadli sredozemske države

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Preizkušanje odziva Zahoda

Moskva že dlje časa poudarja, da zahodne države zaradi vojaške in druge podpore Ukrajini po njenem mnenju postajajo neposredne udeleženke vojne. Rusija pri tem izpostavlja predvsem dobavo orožja, posredovanje obveščevalnih podatkov in prisotnost vojaških svetovalcev ter trdi, da so zaradi takšne podpore te države lahko legitimne tarče.

Rusija se je doslej izogibala neposrednemu vojaškemu spopadu z državami Nata in dejanjem, ki bi lahko sprožila usklajen odziv zavezništva. Hkrati naj bi stopnjeval a sabotažne dejavnosti v državah, ki podpirajo Ukrajino, posamezni incidenti pa naj bi bili namenjeni tudi preverjanju, kako daleč lahko gre Moskva in kako se bo na takšna dejanja odzval Zahod.

Med takšnimi dogodki je bil incident pred približno letom dni, ko je 19 neoboroženih brezpilotnih letalnikov vstopilo v poljski zračni prostor. Kot pomemben primer se omenja tudi nedavni incident z oboroženimi brezpilotnimi letalniki na letališču v Leipzigu, za katerim naj bi po oceni nemških oblasti stala ruska obveščevalna služba.

Kakšni so brezpilotni letalniki Gerbera?

Litovske oblasti naj bi bile seznanjene tudi s tem, kakšne brezpilotne letalnike bi lahko Rusija uporabila v morebitnih napadih na Španijo, Francijo ali Italijo. Šlo naj bi za model Gerbera, ki je dolg približno dva metra, razpon njegovih kril pa znaša okoli 2,5 metra. Letalnik tehta do 18 kilogramov in lahko doseže hitrost približno 160 kilometrov na uro. Njegov največji deklarirani doseg je do 600 kilometrov, vendar je odvisen od teže eksplozivnega tovora in zunanjih dejavnikov, kot je veter.

Na trgovski ladji bi bilo mogoče prevažati več takšnih brezpilotnih letalnikov, njihovo izstreljevanje s katapultom pa je lažje kot pri večjih modelih Shahed ali Geran. Če bi jih izstrelili z ladje, oddaljene 200 ali 300 kilometrov od obale, bi do cilja potrebovali približno od ene ure in 15 minut do dveh ur.

Gerbera zaradi razmeroma majhne količine eksploziva ne bi mogla uničiti večjega objekta, bi pa lahko povzročila požar, poškodovala opremo na prostem ali začasno onemogočila delovanje pristanišča oziroma letališča. Namen morebitnega napada zato ne bi bil nujno povzročiti velikega materialnega uničenja, temveč bi lahko imel predvsem politične in gospodarske posledice.

Opozorilo po obisku direktorja Cie v Moskvi

Litva in druge evropske države naj bi bile z informacijami o morebitnih ruskih napadih z brezpilotnimi letalniki seznanjene po obisku direktorja Cie Johna Ratcliffa v Moskvi 25. avgusta. Ratcliffe je v Rusijo pripotoval z ameriškim vojaškim letalom, ki se je pred tem ustavilo v Rigi.

Ni javno znano, ali je imel Ratcliffe med postankom v Latviji kakšne sestanke. Diplomatski viri iz ene od baltskih držav pa naj bi potrdili, da so za njegovo pot v Moskvo vedeli vnaprej, pozneje pa naj bi bili seznanjeni tudi z vsebino obiska. The Wall Street Journal in Politico sta poročala, da je Ratcliffe v Moskvo odpotoval, da bi Rusijo posvaril pred napadom ali provokacijo proti državam Nata.

Po navedbah virov, seznanjenih z opozorilom, so ameriške obveščevalne informacije nato prejeli tudi Španija, Francija in Italija. Njihove vlade naj bi bile opozorjene, da bi Rusija lahko izvedla operacijo z brezpilotnimi letalniki proti eni od teh držav.

Opozorilo je sledilo tudi dogajanju v Franciji. Predsednik Emmanuel Macron je 16. septembra sklical svet za obrambo, dva dni pozneje pa je v Elizejsko palačo povabil voditelje vseh političnih strank in kandidate za predsedniške volitve leta 2027. Več obrambnih analitikov je potrdilo, da so seznanjeni z obstojem poročila Cie, ki naj bi precej natančno opisovalo možnost takšnega napada, francoske oblasti pa naj bi informacije iz njega vzele zelo resno.

Zakaj Španija, Francija in Italija?

V vseh treh državah bodo leta 2027 potekale volitve oziroma volilne kampanje, politične razmere pa bi lahko po navedbah virov vplivale tudi na izbiro morebitnih ruskih tarč. V teh državah namreč delujejo radikalne politične sile, ki bi lahko izkoristile strah in vse večjo utrujenost javnosti zaradi vojne v Ukrajini. Zlasti v Franciji in Italiji obstajajo politične struje s stališči, ki so blizu interesom Kremlja. Francoski levičarski politik Jean-Luc Mélenchon je denimo krepitev ruske grožnje v Evropi pripisal ukrajinskim "napadom dolgega dosega" na rusko ozemlje.

Britanski analitik Keir Giles, ki je specializiran za rusko vojaško strategijo, ob tem opozarja, da države, ki so geografsko bolj oddaljene od Rusije, niso nujno varnejše. To po njegovih besedah velja tudi za Španijo. "Tarče ne bodo nujno države na prvi bojni črti. Cilj bo tam, kjer je najšibkejša točka Evrope," je dejal.

Med bolj ranljivimi je izpostavil tudi "države, kot sta Združeno kraljestvo ali Španija, ki niso vlagale v integrirane sisteme zračne in protiraketne obrambe, primerne za rusko grožnjo". Po njegovih besedah bi bila torej pri izbiri morebitne tarče pomembnejša njena ranljivost kot bližina Rusiji.

Cilj ne bi bil nujno povzročiti velikega uničenja

Glavni namen morebitnega napada z brezpilotnimi letalniki Gerbera, izstreljenimi s trgovske ladje, ne bi bil nujno povzročiti obsežne materialne škode. Posamezen letalnik bi lahko nosil približno štiri do pet kilogramov eksploziva, kar bi zadostovalo za povzročitev požara, začasno zaprtje letališča ali druge motnje. Takšen napad bi lahko služil tudi kot dokaz, da je Rusija sposobna doseči cilje globlje na evropskem ozemlju.

"Rusija opazuje, kje bo imelo njeno delovanje največji učinek zaradi pomanjkanja odpornosti, civilne zaščite in politične krhkosti," je pojasnil Keir Giles. Po njegovih besedah Moskva pri izbiri morebitnega cilja ocenjuje, kje bi lahko z najmanjšim tveganjem in najmanj sredstvi dosegla največji učinek, pri čemer se razmere in s tem tudi morebitne tarče nenehno spreminjajo.

Izstreljevanje z morja so že preizkušali

O možnosti izstreljevanja brezpilotnih letalnikov z morja proti državam Nata je že pred približno letom dni poročal ukrajinski medij Defense Express. Opisal je scenarij, po katerem bi brezpilotne letalnike Gerbera prevažali tankerji tako imenovane ruske flote v senci, nato pa bi jih s katapulti izstreljevali iz mednarodnih voda.

Rusija je podobne načine izstreljevanja že preizkušala. Podjetje ZALA, proizvajalec brezpilotnih letalnikov, povezan s koncernom Kalašnikov, je že leta 2020 izvajalo izstrelitve z ladij med plovbo. Oktobra 2024 naj bi podobne poskuse ponovili s skoraj mirujoče morske platforme.

Z brezpilotnimi letalniki so bili povezani tudi incidenti na območju Baltika. Februarja letos je švedska mornarica zaznala brezpilotni letalnik, ki je vzletel z ruske obveščevalne ladje Žiguljevsk v ožini Öresund. Švedska je njegov let ovirala, dogodek pa ocenila kot kršitev svojega zračnega prostora.

Do novega incidenta je prišlo 14. septembra, ko je ruska vojaška ladja proti danskemu vojaškemu helikopterju izstrelila dve signalni raketi. Helikopter je takrat opravljal nadzor v mednarodnih vodah Baltika.

"Ruski odgovor proti francoski aroganci"

V ruskih vojaških krogih se južni del Sredozemlja že omenja kot možna smer, iz katere bi bilo mogoče ogrožati Francijo. Vplivni kanal Rybar je 19. septembra na Telegramu, dan po Macronovem sestanku, objavil zemljevid Sredozemlja z naslovom "Ruski odgovor proti francoski aroganci".

V objavi so predstavili možnost, da bi Alžirija prejela brezpilotne letalnike Geran-5, ki bi lahko dosegli cilje na jugu Francije. Med možnimi tarčami so navedli tovarne letal, vojaške baze, jedrske elektrarne in petrokemične komplekse.

Odgovor na ukrajinske napade

"Rusi želijo ustvariti vtis lastne 'Pajkove mreže'," je pojasnil litovski vir. Pri tem je imel v mislih ukrajinsko operacijo, v kateri so bili brezpilotni letalniki skriti v zabojnikih na tovornjakih, nato pa uporabljeni za napade na ruska letala na letališčih.

Obveščevalni viri v baltskih državah povečano rusko agresivnost povezujejo s škodo, ki jo ukrajinski napadi povzročajo ruskemu energetskemu sektorju. Stopnjevanje ruskih sabotažnih dejavnosti naj bi bilo namenjeno predvsem zmanjševanju podpore Ukrajini, povzročanju razkolov znotraj Nata in vznemirjanju evropskega prebivalstva.

S podobnimi informacijami naj bi razpolagala tudi Poljska. Premier Donald Tusk je opozoril na možnost ruskih napadov z brezpilotnimi letalniki ali raketami na države, ki pomagajo Ukrajini. Ob tem je poudaril, da so države že pokazale, da so sposobne takšne operacije preprečiti oziroma odkriti njihove izvajalce.

Litovski zunanji minister Kestutis Budrys je ob tem opozoril: "Rusija se ne bo skrivala. Preprosto se moramo izogniti posledicam." Brezpilotni letalnik Gerbera ima nekoliko večji razpon kril od notranje širine ladijskega zabojnika, zato bi ga bilo mogoče prevažati z razstavljenimi krili in nato za polet pripraviti na krovu ladje. Model Gerbera-2, ki so ga nedavno našli ob poljski obali, je imel bojno glavo s približno štirimi kilogrami eksploziva.

Ta brezpilotni letalnik sicer ni bil izstreljen z morja, temveč je najverjetneje priletel iz ruske eksklave Kaliningrad prek Litve. Izstreljevanja brezpilotnih letalnikov z morja ne uporablja le Rusija, temveč tudi Ukrajina, zato nekateri analitiki menijo, da bi lahko morebitna ruska uporaba takšne taktike pomenila odgovor na ukrajinske operacije. Po poročanju Bloomberga je oseba blizu Kremlja potrdila, da namerava Moskva Evropo kaznovati zaradi njene podpore Kijevu.