Cerar za novo ministrico predlaga Majo Makovec Brenčič

Že tretjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport v tem mandatu je Cerar iskal po odstopu Klavdije Markež. Ta je odstopila zaradi očitkov o plagiatorstvu svoje magistrske naloge 1. aprila, le nekaj dni po prevzemu poslov.

Pričakovati je, da bo predsednik vlade kandidaturo svoje tretje ministrice za izobraževanje Makovec Brenčičeve državnemu zboru predlagal v sredo, skupaj s kandidaturo Andreje Katič, ki jo SD predlaga za ministrico za obrambo. Zaslišanji obeh kandidatk pred pristojnima parlamentarnima odboroma bosta predvidoma prihodnji teden, DZ pa pa naj bi ministrici potrjeval na izredni seji 13. maja.

Makovec Brenčič: Znanje je temelj razvoja

Področje izobraževanja, znanosti in športa je resor, kjer se ustvarja znanje, znanje pa je vrednota in temelj razvoja danes in v prihodnosti, poudarja kandidatka za novo šolsko ministrico Maja Makovec Brenčič. Kot je poudarila v izjavi za medije, je bila odločitev težka, pretehtala pa je odgovornost do stanja na tem področju pri nas.

Premier Miro Cerar je namreč danes za novo ministrico za izobraževanje predlagal prorektorico Univerze v Ljubljani Makovec Brenčičevo. Kot je pojasnil v izjavi novinarjem na Igu, je kandidatka izkušena na vseh področjih, ki so ta hip odločilnega pomena, kar bo po njegovi oceni prepričalo tudi poslance.

Rektor UP Dragan Marušič zadovoljen z izbiro

Podpredsednik rektorske konference in rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič predlog premiera Mira Cerarja, da za ministrico za izobraževanje predlaga Majo Makovec Brenčič, ocenjuje kot dober. Na področju visokega šolstva bi se morala ministrica spopasti z odpravo posledic bolonjske reforme in urediti stabilno financiranje univerz, pravi.

Marušič kandidatko Makovec Brenčičevo pozna, njegove izkušnje z njo pa so dobre. "Verjamem, da se bo sposobna spopasti z izzivi slovenskega šolstva," je dejal za STA.

Novo ministrico po njegovih besedah čaka mnogo izzivov, saj "je celotno slovensko šolstvo, od vrtcev do univerze, potrebno temeljitih posegov".

Pri tem kot podpredsednik rektorske konference in rektor primorske univerze največ upov polaga v posege v visokošolski prostor, kjer izpostavlja predvsem potrebo po odpravi posledic bolonjske reforme in ureditev stabilnega financiranja univerz in drugih visokošolskih zavodov.

Čakajo jo številna odprt vprašanja

Stabilno financiranje univerz bi bilo po njegovi oceni nujno urediti vzporedno s pripravo novega zakona o visokem šolstvu. Ocenjuje namreč, da bi bilo čakanje na nov zakon predolgo.

Pri bolonjskem študiju bi bilo po njegovem smiselno odpraviti diplomsko delo, ki ga morajo študenti pripraviti ob koncu prve stopnje študija. "Z dodatno prvo stopnjo bolonjskega študija smo namreč le povečali možnost zlorab oziroma pisanja diplom od zunaj," pravi. Prav tako opozarja, da se je z odpravo znanstvenega magisterija povečal pritisk na doktorat, s tem pa se znižujejo merila zanj.

Nova ministrica bi morala po prepričanju Marušiča urediti tudi vprašanja avtorskih in podjemnih honorarjev za profesorje. Pri tem bi bilo treba število ur, ki jih lahko profesorji opravijo v okviru avtorskih pogodb, omejiti z zakonom, pravi.