CERAR S HRVAŠKIM KOLEGOM O NADZORU MEJE: Ali bo Slovenija varuh schengenske meje, ali pa nas v schengnu več ne bo

Cerar je poudaril, da si v danem okviru mednarodnih zavez Slovenija aktivno prizadeva za maksimalen pretok prehoda meje s Hrvaško ob ključnem zagotavljanju varnosti slovenskih državljanov in celotnega schengenskega prostora.

Kot je dejal, je za Slovenijo spoštovanje uredbe ob uporabi vseh milejših ukrepov za zmanjševanje zastojev na meji namreč nujno. "Ali bo Slovenija varuh schengenske meje, ali pa nas v schengnu več ne bo." Premier je dodal, da Slovenija intenzivno sodeluje tako s Hrvaško kot z Evropsko komisijo ter da sta s Plenkovićem v stalnem stiku že od sobote.

Cerar je še dejal, da dobro razume težave potnikov, ki so v teh prazničnih dnevih tudi na daljši poti. Zato je Slovenija v sredo Evropski komisiji poslala notifikacijo, po kateri bo uveljavila možnost ciljno usmerjenega preverjanja ob hkratnem zagotavljanju varnosti takoj, ko bodo kolone na mejnih prehodih prekomerne. Po njegovih besedah je čim bolj tekoč pretok meje v interesu državljanov in gospodarstva, seveda pa se kolonam na meji zlasti v času praznikov tako kot vsako leto tudi letos ne bo mogoče popolnoma izogniti.

Povedal je še, da se je slovenska policija hitro odzvala na jutranje daljše čakalne dobe na nekaterih mejnih prehodih in skladno s predvidenimi postopki čakalne dobe že zjutraj občutno zmanjšala.

Izpostavil je, da se pristojni organi maksimalno osredotočajo na ljudi in na zagotavljanje čim manj oviranega gibanja, ob tem pa ne pozabljajo tudi na zagotavljanje varnosti. "To pričakujemo tudi od drugih držav. Kakršnokoli prelaganje krivde na eno ali drugo državo gotovo ne bi pripomoglo k produktivnemu in učinkovitemu reševanju težav na meji," je ocenil predsednik slovenske vlade.

Dodal je, da bi se morala Hrvaška obrniti na voditelje vseh članic unije, če bi želela spremeniti sedanjo uredbo. "Do takrat bo Slovenija kot varuh schengenske meje storila vse, da se uredba spoštuje, seveda ob uporabi vseh dovoljenih milejših ukrepov," je sklenil.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa se je v odgovoru na pismo hrvaškega kolega Vlaha Orepića glede sistematičnega nadzora na meji strinjala s hrvaškim ministrom, da je sodelovanje izjemnega pomena za uspešno reševanje skupnih izzivov.

Dodala je, da je tudi Slovenija tako kot Hrvaška poslala Evropski komisiji notifikacijo o odstopanju. "To možnost bomo uporabili, vendar pa bodo odstopanja časovno omejena, sorazmerna in skladna z oceno tveganja."

Se pa ni strinjala z Orepićevo oceno, da usmerjeno preverjanje popolnoma ustreza varnostnim zahtevam. Po njenih besedah varnostne razmere v regijah okoli EU, vključno z Zahodnim Balkanom, niso dobre, zato so ukrepi, kot je poostren nadzor na mejah, potrebni. "Slovenija se kot članica schengenskega območja zaveda odgovornosti, zato bo dosledno izvajala pravila, kot je to počela že do sedaj. Tako bodo tudi odstopanja zgolj v obsegu, ki ga omogoča in dovoljuje schengenski pravni red," je še poudarila ministrica.