Čebašek-Travnikova se spogleduje s še enim mandatom
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejala, da bi se bila pripravljena pogovarjati o ponovni kandidaturi, če bi jo sedanji ali novi predsednik republike o tem povprašal. Kot pravi, se čuti sposobno znova prevzeti to ali katero koli drugo funkcijo na področju varovanja človekovih pravic.

Ob tem je pojasnila, da se sicer o tej možnosti ni pogovarjala ne s še aktualnim predsednikom Danilom Türkom in ne z novoizvoljenim Borutom Pahorjem, vendar pa oba vesta, da je na tak pogovor pripravljena.
Mandat se ji izteče februarja
Čebašek-Travnikovo, ki se ji mandat za funkcijo varuhinje izteče februarja prihodnje leto, sta sicer na razpis prijavili nevladni organizaciji Forum romskih svetnikov Slovenije ter društvo Eko krog, a soglasja h kandidaturi ni dala. Pojasnila je, da je takrat prejemala grožnje s smrtjo in ni hotela, da bi njena "kandidatura s takšnim čustvenim nabojem" zaznamovala seznam kandidatov.
"Želela sem, da bi bil izbor izpeljan v imenu človekovih pravic in ne v znamenju šikaniranja te ali one osebe. Zanimivo pa je, da so se takoj, ko sem objavila, da se na predsednikov razpis nisem prijavila, grožnje s smrtjo prenehale," je povedala.

Med drugim se je varuhinja v pogovoru dotaknila tudi protestov in nezadovoljstva ljudi po Sloveniji. Po njenih navedbah je dejstvo to, da so denimo Maribor, Celje in Murska Sobota na socialnem področju že ves čas kazali drugačno sliko kot Ljubljana. "Iz teh krajev smo se vedno vračali z grenkobo v srcu, saj smo poslušali težke zgodbe ljudi," je dejala in dodala, da je v prestolnici takšnih zgodb bistveno manj, saj Ljubljana zaradi svoje velikosti kljub vsemu ponuja možnosti preživetja. V drugih mestih je teh možnosti manj in tudi zato se je po njenem mnenju "gnev v Mariboru" izrazil bolj intenzivno.
Težave so v komunikaciji
Na proteste pa sicer Čebašek-Travnikova gleda z vidika komunikacije, predvsem, ker pri tem izhaja iz svojega osnovnega poklica kot psihiatrinja. Sprašuje se, zakaj so si ljudje izbrali transparente, vpitje in tudi zmerjanje za način komunikacije z ljudmi, s katerimi sploh ne morejo priti v stik. Po njenem mnenju je torej očitno problem v komunikaciji.
Glede referendumske zakonodaje pa osebno meni, da "smo z referendumi v Sloveniji zašli". Široka pravica do referenduma je namreč pripeljala do tega, da so ljudje začeli na referendumih odločati tudi o človekovih pravicah, zato bi bilo po ocenah Čebašek-Travnikove treba prevetriti referendumsko zakonodajo. Zdaj se namreč vedno lahko najde kdo, ki ljudstvo zmanipulira, je sklenila.
Več iz rubrike Družba:
Protesti v Novi Gorici minili mirno
Vir: Uredništvo, vir: STA



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.