Bruselj za energetske projekte namenja 750 milijonov evrov

Kot so sporočili iz Bruslja, je sicer rok za oddajo ponudb na razpisu 19. avgust, komisija pa bo nato do novembra izbrala projekte, ki bodo prejeli podporo iz instrumenta za povezovanje Evrope.

Namen projektov je izboljšati oskrbo in odpraviti energetske pomanjkljivosti v nekaterih državah članicah. Prav tako bodo projekti prispevali k oblikovanju vseevropskega notranjega energetskega trga in vključitvi obnovljivih virov energije v energetsko omrežje. Financiranje EU bo pospešilo naložbe v manjkajoče čezmejne povezave s pritegnitvijo potrebnega zasebnega in javnega kapitala.

Za študije in gradbena dela

Za transport, energetiko in telekomunikacije bo v finančnem obdobju 2014-2020 skupaj na voljo 33,2 milijarde evropskih sredstev. Od tega bo za vseevropsko energetsko infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope skupaj na voljo 5,85 milijarde evrov. Sredstva bodo namenjena financiranju študij in gradbenih del, pri čemer za zadnje veljajo strogi kriteriji.

Po oceni evropskega komisarja za energetiko Güntherja Oettingerja gre za pomemben korak, saj bo tako velika evropska finančna podpora prispevala k solidnim premikom na področju energetske infrastrukture.

"Pomembnost nadgrajevanja energetske infrastrukture podčrtuje tudi trenutna kriza v Ukrajini," je poudaril komisar Oettinger. Hkrati bo financiranje izbranih projektov po njegovih besedah pripomoglo k gradnji manjkajočih čezmejnih povezav med članicami EU, vse v luči povečanja energetske varnosti v EU.

Do pridobitve nepovratnih sredstev bodo upravičeni projekti, ki so vključeni na seznam projektov skupnega interesa. Evropska komisija je oktobra lani odobrila prvi seznam s približno 250 ključnimi projekti, med katerimi je tudi sedem projektov za Slovenijo, in sicer v zvezi z električno energijo in plinom.

Podpora največ do 50 odstotkov 

Projekti s seznama bodo vsaj dvema državama članicama prinesli velike koristi, npr. v obliki boljše oskrbe, integracije trga, boljše konkurenčnosti ali zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida.

Podpora EU na splošno ne more presegati 50 odstotkov upravičenih stroškov, vendar se lahko v izjemnih primerih, ko projekt bistveno prispeva k varnosti oskrbe ali izboljša energetsko solidarnost med državami članicami, poveča do 75 odstotkov, so še navedli v Bruslju.