BRITANSKI GUARDIAN O IZGINJANJU SLOVENSKEGA SIMBOLA: "Slovenija izgublja del svoje identitete"

Izginotje Triglavskega ledenika ni ostalo neopaženo v tujini. Ugledni britanski časnik The Guardian je objavil članek o izgubi ledenika na najvišji slovenski gori, pri čemer je posebej izpostavil njegov simbolni pomen za Slovenijo. Triglav namreč ni zgolj najvišji vrh države, temveč eden osrednjih simbolov slovenske narodne identitete, upodobljen tudi na državni zastavi.

Britanski medij poroča, da je po izjemno vročem evropskem poletju izginil še zadnji ostanek glavnega telesa Triglavskega ledenika. Fotografije, posnete oktobra, potrjujejo, da na območju nekdanjega ledenika ni več površinskega ledu.

Triglavski ledenik leta 1905. Foto: Wikipedija/Kamra/Fran Pavlin

Zgodovina postopnega izginjanja

The Guardian v prispevku predstavlja tudi zgodovino postopnega izginjanja ledenika. Sredi 19. stoletja je ta po zgodovinskih podatkih obsegal približno 40 hektarjev. Ko so raziskovalci leta 1946 začeli sistematične meritve, se je njegova površina že zmanjšala na približno 14 hektarjev. Posebej hitro se je krčil v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Med letoma 1983 in 2003 je izgubil kar 93 odstotkov svoje površine, nato pa se je kljub napovedim o skorajšnjem izginotju obdržal še približno dve desetletji.

V zadnjih petih letih so od nekdanjega ledenika ostali le še posamezni manjši ledeni ostanki. Ob koncu letošnjega poletja je zadnji del glavne ledene gmote meril le še nekaj metrov, oktobrski posnetki pa so potrdili njegovo izginotje.

Triglavski ledenik leta 1924. Foto: Wikipedija/Planinski vestnik/Josip Kunaver

Pomen za Slovence

Posebno pozornost The Guardian namenja dejstvu, da ima Triglav v Sloveniji bistveno večji pomen kot običajen gorski vrh. V prispevku navaja besede Matije Zorna, predstojnika Geografskega inštituta Antona Melika, ki poudarja osrednje mesto Triglava v slovenski narodni identiteti. Zorn, ki je meritve ledenika prvič opravljal leta 2001, je za britanski časnik opisal, kako hitro je ledena površina izginjala pred očmi raziskovalcev. Čeprav so pričakovali nadaljnje krčenje, jih je obseg vsakoletnih sprememb vedno znova presenečal.

Spomnil se je tudi raziskav iz leta 2002, ko so na enem od mest odvzeli približno pet metrov globok ledeni vzorec. Že naslednje leto je na istem mestu namesto na ledu stal na skali. Izginotje ledenika po njegovih besedah pomeni tudi izgubo dragocenega vira podatkov za spremljanje podnebnih sprememb.

Izginja tudi ledenik pod Skuto

Britanski časnik dogajanje na Triglavu postavlja v širši kontekst hitrega taljenja ledenikov v Alpah. Visoke temperature, ki jih dodatno stopnjujejo podnebne spremembe, povzročajo izrazito krčenje ledenih površin po evropskih gorstvih. The Guardian ob tem omenja tudi drugi slovenski ledenik, ledenik pod Skuto, ki se prav tako krči in tanjša. Zaradi ugodnejše senčne lege naj bi se njegovi preostanki po pričakovanjih raziskovalcev ohranili še nekaj let.

Čeprav je površinski Triglavski ledenik izginil, so raziskovalci v jamah pod Triglavom odkrili tudi led, ki ostaja skrit pod površjem.

Članek britanskega časnika zaključuje osebna izpoved slovenskega glaciologa in gorskega vodnika Mihe Pavška, ki opozarja, da se narava spreminja pred našimi očmi, ljudje pa teh sprememb še vedno ne jemljejo dovolj resno. Pavšek ima fotografijo svojih staršev, posneto pri ledeniku leta 1957. Spomin na nekdanjo ledeno pokrajino zato zanj ni zgolj znanstveno vprašanje, temveč tudi osebna zgodba.

Za The Guardian je povedal, da z izginjanjem ledenika odhaja tudi del njega. Ob tem je opozoril, da so ljudje nekatere naravne pojave dolgo dojemali kot večne, vendar ledeniki očitno niso med njimi. Zgodba, ki jo je zdaj izpostavil eden najprepoznavnejših britanskih časnikov, tako presega slovenske meje. Izginotje Triglavskega ledenika je hkrati opozorilo na hitro spreminjanje alpskega okolja in izgubo dela naravne dediščine, ki je spremljala številne generacije Slovencev.