Bratuškova v Bruslju: Vsi po vrsti so nam čestitali

Ob tem je premierka izpostavila, da je Irska, ki je pravkar izstopila iz programa pomoči, včeraj še enkrat povedala, kako je trojka, ki je prišla v njeno državo, prinesla 300 zahtev, ki jih je bilo treba izpolniti, preden so tranše denarja prišle v državo. "Tako da tista pot je zelo zelo trnova," je opozorila.

Sicer pa je Bratuškova med današnjimi temami izpostavila migracije in širitev. "Vesela sem, da smo s Srbijo uspeli priti tako daleč, da bodo lahko začeli pogovore o vstopanju v našo družino, v EU," je poudarila. "V tej luči bom izrazila upanje, da bomo v naši regiji to nadaljevali in mogoče nekatere države še malo bolj aktivno 'prisilili' k hitrejšemu odzivanju na določene stvari," je dodala.

Prvi dan zasedanja so se sicer voditelji zavezali, da bodo dogovor o reformnih zavezah v zameno za finančne spodbude, s čimer želijo zagotoviti izvajanje nujnih reform, dosegli do oktobra 2014.

Namen teh reformnih partnerstev je okrepiti nacionalno lastništvo reform. Ob umirjanju dolžniške krize namreč unija opozarja, da se je nujno osredotočiti na izvajanje strukturnih reform.

Sprva so se te zaveze imenovale pogodbe, zdaj so jih preimenovali v partnerstva. Z besedo "partnerstvo" izražamo dejstvo, da sta za tango potrebna dva, v Bruslju pojasnjujejo semantični premik. To ni kakšno novo orodje prisile, izhodišče za ta partnerstva bodo nacionalni reformni načrti, še dodajajo.

Slovenija se po besedah predsednice vlade zavzema za to, da bi bila ta reformna partnerstva zavezujoča. "Včeraj smo ocenili, da je to dobro, seveda pa je treba pred končnim dogovorom še rešiti tehnična vprašanja, predvsem kaj in v kakšnem obsegu bodo zaveze posamezne države," je pojasnila Bratuškova.

Reformna partnerstva pomenijo krepitev ekonomske unije, ki je eden štirih prednostnih nalog pri odpravljanju razpok v Ekonomski in monetarni uniji, ki jih je osvetlila kriza. Preostale tri so bančna unija, fiskalna unija in krepitev politične unije.