BO TREBA ZA SOCIALNO POMOČ DELATI? Mnenja ostajajo močno razdeljena

Kot podporniki referendumskega vprašanja so se soočenja na TVS udeležili predstavniki strank SDS, NSi, SLS, Demokrati Anžeta Logarja, Fokus Marka Lotriča in Nova socialdemokracija.

Zagovarjali so prepričanje, da mora zdrav človek delati, ne pa prejemati denarne socialne pomoči. Menijo, da je treba prejemnike socialne pomoči ponovno aktivirati, jim omogočiti socialne stike in jih motivirati za delo. Trenutni zakon po njihovem mnenju ljudem omogoča, da goljufajo.

Zavzemajo se tudi, da bi bili prejemniki socialnih pomoči javno objavljeni, ker da gre za davkoplačevalski denar, ter da bi prejemniki socialno pomoč po pol leta izgubili.

Ob tem na večkratne pozive, tako voditeljice soočenja kot nasprotnikov referendumskega vprašanja niso navedli podatkov, koliko ljudi socialno pomoč izkorišča ter koliko ljudi bi na ta način vključili na trg dela.

Tudi tega, kaj bi družbenokoristno delo pomenilo in kakšen pravni status bi imelo. Zakon se bo namreč po njihovih navedbah šele oblikoval, če bo vprašanje na referendumu dobilo podporo in tudi usklajeval na Ekonomsko-socialnem svetu.

Kot primer pa so navedli, da bi lahko prejemniki socialne pomoči denimo kosili travo, obiskovali stanovalce domov za starejše ali prali gasilske avtomobile. Večkrat so izpostavili, da opravljanje družbenokoristnega dela ne bi veljalo za otroke, invalide in bolne prejemnike pomoči.

Strankam prejšnje vladne koalicije, ki nasprotujejo referendumskemu vprašanju, so medtem očitali, da so bistveno bolj dvignile denarno socialno pomoč, kot pa plače ali pokojnine, ter da je levi politiki v interesu, da so ljudje odvisni od socialne pomoči. Tako je razlika med minimalno plačo in socialno pomočjo po njihovem mnenju premajhna, zato se ljudem ne splača delati.

Med nasprotniki referendumskega vprašanja so se soočenja udeležili predstavniki strank Gibanje Svoboda, Levica, Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča, Piratska stranka Slovenije, Mi, socialisti in Nič od tega ter Amnesty international Slovenije, Danes je nov dan, Zasuk - sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC.

Poleg tega, da zagovorniki ne predložijo podatkov, so jim očitali še, da gre za manipulativno referendumsko vprašanje, da bi zameglili referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.

Opozorili so, da po trenutni zakonodaji brezposelni prejemniki socialne pomoči ne morejo zavračati dela, saj s tem izgubijo pravico do socialne pomoči. Zanjo nato naslednje pol leta ne smejo več zaprositi. Dodali so, da ima Slovenija enega najbolj restriktivnih zakonov o socialnih prejemnik v Evropi. Ta ima več kot 30 pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči. Te bi bilo treba kvečjemu razrahljati, ne pa še zaostriti, menijo.

Izpostavili so, da je cenzus postavljen pri 570 evrih za ljudi brez premoženja, v povprečju pa posamezniki prejmejo po 300 evrov socialne pomoči na mesec. Navedli so tudi ocene zavoda za zaposlovanje, da socialno pomoč izkorišča okrog 1300 ljudi in se spraševali, če je to res največji problem v državi, ob tem da se število prejemnikov socialne pomoči zmanjšuje.

Zagovornikom so očitali tudi, da želijo uvesti "prisilno delo", brez delavskih pravic, ki bi bilo plačano za polovico manj od zakonsko določene minimalne plače.

Izpostavili so, da bi bilo za preprečevanje izkoriščanja dovolj, da okrepijo inšpekcije, hkrati pa imajo v rokah izvršilno oblast in bi lahko zakonodajo spremenili brez referenduma. Očitali so jim še razkopavanje socialne države, ki je temelj slovenske družbe.

Znova pa so izpostavili tudi afere poslanca Resnice Borisa Mijiča, češ da takšni podjetniki z neplačevanjem delavcev, ustvarjajo posameznike, ki potrebujejo denarno socialno pomoč.

Po podatkih, ki so jih navedli na TVS, je bilo julija letos prejemnikov denarne socialne pomoči 68.382, v kar so všteti tudi otroci in ljudje, ki delajo, a ne dosegajo cenzusa. Posameznik brez premoženja lahko prejme do 507,43 evrov socialne pomoči, število prejemnikov pa z leti upada.

Vprašanje na posvetovalnem referendumu se bo glasilo: "Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela?". Referendum bo skupaj še s tremi potekal 11. oktobra. Izid posvetovalnega referenduma sicer ni pravno zavezujoč.