BO OBALO LETOS POBELIL SNEG? Kakšne zime smo imeli v preteklosti, kakšna bo letošnja?

Pravo nasprotje zgoraj omenjene je bila zima 2011/2012, ki je bila večinoma zelo mila in brez snega. Kljub temu si bomo to zimo zapomnili in bo šla v zgodovnisko beležnico. Zakaj? V prvih dvanajstih dneh februarja 2012 smo namerili zelo nizke temperature, blizu minus 10 stopinj Celzija, imeli pa smo tudi rekordno dolgo orkansko burjo! Nikoli prej ni bil zabeležen tako dolg niz orkanske burje (trajala je kar 11 dni!), ob arktičnem mrazu in burji je bil občutek mraza pod - 20 stopinjami Celzija! Mraz in predvsem burja pa sta pripomogla, da smo zabeležili drugo najnižjo temperaturo morja, in sicer samo 3,5 stopinje Celzija. Podobno mrzlo je bilo morje februarja 1963 in 1993, čeprav podatki iz tistih časov niso povsem verodostojni.

Rekordna količina snega leta 1963

Največ snega na Obali smo zabeležili med 2. in 4. februarjem leta 1963, ko je ob morju zapadlo med 20 in 30 centimetri snega, v zaledju še nekaj deset centimetrov več. Če ste ga doživeli, se ga zagotovo spomnite - 9. marca 1976, ko je na Obali padlo okrog 20 centimetrov snega. Zimi, bogati s snegom, sta bili tudi med letoma 1985 in 1987.

Neuradno velja za dan z najnižjo izmerjeno temperaturo ob morju 11. februar 1929, ko je termometer pokazal okoli -15 stopinj Celzija, povrh pa je pihala še močna burja. Za odtenek topleje je bilo februarja 1956.

Močna burja kljub milejšim zimam ostaja

Čeprav mnogi trdijo, da na na Obali in Primorskem ni več tiste prave burje, nekateri celo to povezujejo z viadukti in drugimi posegi v naravo, je to zelo laično in naivno mnenje. V zadnjih letih smo imeli precej epizod z močno burjo, nekatere od teh pa lahko celo vpišemo med pet najmočnejših.

Za rekord neuradno velja sunek 212,4 kilometrov na uro na viaduktu Lozice leta 2011, v Tržaškem zalivu pa je bilo najhuje februarja leta 2012, ko je burja pihala s hitrostjo 188 kilometrov na uro. Gre za podatke, izmerjene na določenih mestih, zato je precej verjetno, da so bili sunki ponekod tudi močnejši. Vzdolž Hrvaške obale so ob znanih točkah že namerili sunke med 220 in 250 kilometri na uro!

Iz ust naših bralcev:

Oče Monike Zatkovič (Hrvatini pri Kopru) pove: “Leta 1929 so zmrznile vse oljke in so mogli vse požagati, huda zima.” Đtefanija Kalc (Ilirska Bistrica): “Zelo, zelo huda zima je bila leta 1956 s polno snega, zelo huda zima tudi leta 1963, ko se mi je rodila hči. Januarja se niso v sobi ledene rože odtalile 14 dni in je malo manjkalo, da hči ni zmrznila, ker smo imeli samo štedilnik v kuhinji.”

Istrani pomnijo zimo 1963, ko je bila poledica tako velika, da niti avtobus ni mogel iz Kopra v Sv. Anton. Bil je hud mraz, otroci so se sankali po baredih in karonah. Nono naše bralke iz Nove Gorice pravi, da je bila zagotovo najhujša zima v 20. stoletju leta 1929. Celo drevesa so pokala od mraza. Hud mraz je bil tudi pozimi 1956, ko so za 14 dni zastala vsa gradbena dela.

Kakšna zima se nam obeta letos?

Dolgoročne napovedi so sila nehvaležne in jih je treba jemati z veliko rezervo. Morda tudi z nasmeškom. Prognostični izračuni po svetu lahko izdajo dokaj podrobno napoved, vendar predvsem na območjih kot je Sredozemlje, se lahko ta enačba hitro poruši.

Zaenkrat večina izračunov kaže, da bo letošnja zima nadpovprečno topla in v povprečju bolj mokra. Več možnosti za sneg, predvsem po nižinah, naj bi bilo v drugi polovici zime. Prvi del zime naj bi bil bolj mil kot mrzel, pogosto moker.