BITI LJUBICA IZ PRVE ROKE: Od sanj o popolni gospodinji do ljubimkanja

Otroške sanje so se razblinile, ko sem ugotovila, da ni teorije, po kateri bi si do upokojitve lahko privoščila hišo, o kakršni sem sanjarila. Potem sem spoznala, da nisem ženska, ki bi sedela doma. Potem sem se odločila, da ne bom imela otrok. Zadnji gol mi je zabil Gospodič. Pravzaprav ga je zabil eni drugi … Se opravičujem zaradi slikovitega pripovedovanja, pravi Petra.

Gospodič je tisti, ki mi je odprl oči in me spomnil, da sem močna veliko bolj, kot sem se tega zavedala. Zgodilo se je nekaj, kar sem pri drugih zmeraj prezirala.

Uho me boli. Res ne vem, kako bom zaspal pri teh bolečinah, je potožil Gospodič. Čez par dni je tožil nad bolečino v trebuhu. Zabolela ga je še glava, ker nanj pritiskajo v službi in še brat je zabredel v finančne težave. Jamral je iz dneva dan, meni pa je bilo vedno bolj jasno, da me čisto nič ne briga. Iskreno, vsake toliko sem nekaj zamrmrala nazaj v znak podpore, dejansko pa sem si mislila, da njegove težave niso moja stvar.

Ne želim mu dajati soli na rane, niti se ne posipam s pepelom. A nekaj je bilo med nama in kopičilo se je do trenutka, ko nisem več mogla skrivati simpatije. Bil je moj kolega v službi. Obleke, v katerih sem prihajala v službo, so bile vse bolj ozke, plašči vedno bolj kratki, pete vse bolj visoke, spodnje hlačke sem občasno pustila kar doma. Postajala sem vedno bolj močna, vedno bolj dominantna.

Nekega dne sem ravno zaključila vadbo na fitnesu, ko je prišlo sporočilo: Danes ali nikoli.

Odgovorila sem brez premisleka: Kdaj in kje?

Kmalu za tem sem pozvonila na vratih. Povlekel me je čez prag in po pol leta koketiranja sem okusila njegove mehke ustnice in strastne poljube, točno takšne kot jih imam najraje. Telo je vzdrhtelo, ko je z roko šel pod majico. Na vratu sem čutila njegov dih. Luči so bile ugasnjene, v meni pa je gorelo nekaj divjega. V hipu sva bila slečena …

… Zazvonil je telefon. Pustil je, da zvoni. Glede na vztrajnost klicatelja ga prepričam, da bi se moral oglasiti, potem pa lahko nadaljujeva, kjer sva ostala.

"Oprosti, moja žena," je zamomljal.

"Žena?" sem se začudila in komaj verjela temu, kar sem slišala.

Kako nisem vedela? Ne! Nemogoče! To se ne dogaja!

Brez občutka krivde in kakršnegakoli pojasnila me poljubi, da še isti trenutek pozabim, kar me je pravkar mučilo. Razšla sva se preznojena in zadovoljna.

Morala sem si čestitati, postala sem ljubica. Tista nenavadna sila, ki jo verjetno poznate, še vedno ni popustila in me je vlekla k njemu. Uživala sem. Lahko mi rečete, da sem prešuštnica, prevarantka … Ni pomembno. Ni potrebno staviti vse karte na enega igralca. Zakaj bi bili takšni izleti rezervirani samo za moške? Ker je moškim dovoljeno in ženskam ne? Kje to piše?