Naslovnica/Slovenija/Banka Slovenije mora ostati neodvisna
Slovenija2 min branja

Banka Slovenije mora ostati neodvisna

Finančni minister Dušan Mramor se je danes v Bruslju sestal s komisarjem za finančne in gospodarske zadeve Pierrom Moscovicijem, s katerim sta se pogovarjala zlasti o pomenu neodvisnosti Banke Slovenije. Moscovici je povedal, da je treba storiti vse za ubranitev neodvisnosti centralne banke, sicer bo to negativno vplivalo na položaj Slovenije.

Banka Slovenije mora ostati neodvisna
FOTOGRAFIJA

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, je že minuli teden v pismu premierju Miru Cerarju izpostavil pomen ubranitve neodvisnosti slovenske centralne banke in ocenil, da je bilo njeno ukrepanje v procesu sanacije bank, vključno z odpisom podrejenih obveznic, v skladu z zakonodajo EU.

Pismo kot dobrodošlo opozorilo

Mramor Dombrovskisovo pismo razume kot "dobrodošlo opozorilo", da mora biti Slovenija zelo zelo pozorna ter pošiljati svetu jasne in pozitivne signale v povezavi z bančnim sektorjem, saj sta gospodarska rast in višja zaposlenost zelo krhki.

Minister je pojasnil, da so bili tudi poudarki v pismu predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija predsedniku komisije Jean-Claudu Junckerju, ki ga je Slovenija dobila v vednost, podobni. ECB so zaskrbeli predlogi za spremembo zakona o Banki Slovenije in zakona o bančništvu, s katerima bi se omejilo neodvisnost centralne banke, je povedal Mramor.

Zagon Slovenije se ne sme ustaviti

Moscovici je sicer po Mramorjevih besedah še izrazil navdušenje nad izboljšanjem stanja v Sloveniji ter posebej opozoril, da si ne sme država privoščiti ničesar, kar bi oslabilo podporo temu zagonu, pri čemer je izpostavil izjemno ugodno gospodarsko rast in večanje zaposlenosti, ter da ne sme odstopati od začrtanega proračuna za letos.

Slovenija je sicer v minulih dneh iz Bruslja dobila razmeroma pozitivna sporočila v sklopu zimskega gospodarskega svežnja, ki vključuje poročila o gospodarskem stanju članic EU, ugotovitve pregleda makroekonomskih neravnovesij v 16 članicah, tudi Sloveniji, ter posodobljene ocene proračunskih načrtov.

Slovenija je edina, ki je v procesu preverjanja makroekonomskih neravnovesij izboljšala svoj položaj, je izpostavil Mramor. Ta sicer še vedno obstajajo, a niso več presežna. Na fiskalnem področju pa je evroskupina v ponedeljek potrdila oceno, podano konec lanskega leta, da slovenski proračun za letos pretežno skladen z evropskimi proračunskimi pravili.

V zimskem gospodarskem svežnju komisija v pregledu uresničevanja osmih priporočil za ukrepanje, ki jih je lani dobila Slovenija, izpostavlja, da je bilo narejenega ogromno ter ponekod ugotavlja resen, ponekod pa delni napredek, je povedal Mramor.

 

 

Vir: Uredništvo/STA Foto: arhiv

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.