Bančni sistem pred konkretnimi koraki za sanacijo

Odločbo o uvedbi izrednih ukrepov v bankah bo izdala Banka Slovenije, ki bo prevzela vlogo nadzornega sveta in skupščine banke. Pred njeno izdajo mora počakati odločitev Evropske komisije o odobritvi državne pomoči. Kdaj se bo to zgodilo, v četrtek v Bruslju niso želeli napovedati.

Komisija bo odločitev za NLB in NKBM, kot je bilo slišati iz Bruslja, sprejela zelo kmalu, medtem ko bo Abanka Vipa tako v primeru celotne predvidene dokapitalizacije kot prenosa slabih terjatev morala nekoliko počakati. Pripraviti mora namreč program prestrukturiranja in zavez, kar sta NLB in NKBM že storili, ter počakati odobritev Evropske komisije.

Abanka je komisijo že zaprosila za odobritev prvega dela dokapitalizacije, s katerim bo država njeno kapitalsko ustreznost zvišala na devet odstotkov. Medtem je začela pripravljati načrt prestrukturiranja in ko ga bo Bruselj odobril, bo lahko stekel drugi del dokapitalizacije in prenos slabih terjatev.

Po dokapitalizacijah, za katere bo država za tri banke skupaj namenila 3,012 milijarde evrov, bo lahko stekel prenos slabih terjatev NLB in NKBM na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Nanjo bodo vse tri banke sicer lahko prenesle za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev, pri čemer bo transakcijska vrednost znašala 1,676 milijarde evrov.

V DUTB pričakujejo, da bo pogodba z NLB in NKBM o prenosu podpisana v začetku prihodnjega tedna, poglede na nadaljnji potek pa bodo predstavili v ponedeljek. Ministrstvo za finance ob tem načrtuje, da bodo vsi prenosi zaključeni do aprila.

Za ostalih pet bank bo Banka Slovenije ustrezne odredbe po zagotovitvi sredstev za kapitalski primanjkljaj sprejela do konca junija 2014. Če ga do takrat ne bodo pokrile, bo država zagotovila ustrezna kapitalska varovala ob polnem spoštovanju pravil državnih pomoči.