AURELIO JURI O NATU: "Že 2003 sem bil proti temu članstvu"

Aurelio Juri se zavzema za razpis referenduma o izstopu Slovenije iz zveze Nato, ki ga vidi kot legitimno, celo nujno potezo, še posebej glede na geopolitične spremembe in izkušnje iz zadnjih 22 let članstva. Opozarja, da je bil vstop v Nato izpeljan brez resne javne razprave, brez alternativ in z enosmerno medijsko ter politično podporo vseh ključnih akterjev. Morebitni referendum vidi kot priložnost za refleksijo, razpravo in odločitev ljudstva, ki je bilo leta 2003 po njegovem mnenju "vnaprej skorajda prisiljeno v ta DA". Odločitev za izstop bi po njegovem mnenju sicer sprožila pritiske, a vztrajanje v članstvu iz strahu primerja z izsiljevanjem mafijskih struktur: "Če smo bili kos JLA pred 34 leti, bomo kos tudi temu," je prepričan.

Kako komentirate napoved morebitnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu? Se vam zdi to legitimna ali nevarna poteza v trenutnem času?

Če smo si 1990 leta upali izvesti plebiscit o samostojnosti, ob vseh grožnjah, ki so prihajale iz Beograda, in pozivih iz sveta, zlasti iz takratne Evropske skupnosti (danes Unije), naj bi tega ne storili, referendum o članstvu v Natu po 22 letih članstva in izkušenj, zlasti ob spremenjenih geopolitičnih okoliščinah, se mi zdi toliko tvegan. Je pa več kot potreben.

Kot mirovnik podpirate razpis referenduma o izstopu iz Nata?

Seveda. Že 2003 sem bil proti temu članstvu, ki se danes - še bolj kot takrat - kaže kot pomemben vir mednarodnih napetosti. Vojna v Ukrajini, ruski napad na sosedo sta odgovor na širjenje tega zavezništva vse bližje ruskim mejam. Po drugi strani pa Nato ne pokrene ničesar, da bi ustavilo genocid v Gazi ali nezakonite napade Izraela in celo vodilne članice ZDA na Iran.

Vaše mnenje je, da bi "Slovenija živela bolje, varneje in ponosneje kot nevtralna ali neuvrščena članica mednarodne skupnosti". Na čem temelji vaše prepričanje?

Preprosto na tem, da bi bili kot nevtralna ali neuvrščena država mednarodno bolj cenjena, potencialni sogovornik vsakomur, tudi lahko mediator v konfliktih, denar za obrambo pa bi namenjali po lastni in ne tuji presoji. In zlasti ob morebitnem konvencionalnem spopadu Nato - Rusija bi ostali zunaj, lahko kot sedež pogajanj med obema.

Kako odgovarjate tistim, ki opozarjajo, da so se geopolitične okoliščine od časa našega vstopa v Nato bistveno spremenile - še Finska in Švedska sta opustili dolgoletno nevtralnost? Je nevtralnost danes sploh še realistična alternativa?

Finska in Švedska sta pristopili zaradi efekta Rusija - Ukrajina in močne, udarne rusofobične propagande, ki jo je sprožil Zahod, z nami vred. Ja, razmere so se spremenile, a spremembam na slabše je botroval prav Nato. Če bi se držal zagotovilom danih 1989 Gorbačovu ali pred 24.februarjem 2022 sprejeli Putinove zahteve po varnostnih jamstvih za Rusijo, do teh sprememb ne bi prišlo, ker se vojna v Ukrajini ne bi zgodila. Pa nenazadnje, najhuje kar se nakazuje prihaja iz naslova improvizatorja Donalda Trumpa (Panama, Kanada, Grenlandija, Kina itd.. in najhuje: negacija podnebnih sprememb!) ki je prav tisti, ki poveljuje Natu, usmerja njegovo politiko in nam dobesedno vsiljuje 5 odstotkov BDP za članstvo v tej druščini. Jutri morda še več.

Kakšne so bile ob vstopu Slovenije v Nato dejanske alternative? Se je o tem v javnosti dovolj razpravljalo?

Ne, pred referendumom o vstopu v Natu 2003 ni bilo nobene javne razprave, nobenega soočenja mnenj, nobenih pogovorov o alternativah. Vse parlamentarne stranke, od koalicijskih do opozicijskih, so bile vse v en glas za to članstvo, medijski prostor prav tako. K nevtralnosti nas je pozivalo bolj malo in ni nam bilo lahko. Za establishment smo bili skorajda heretiki, izobčenci, z le kako špranjico v medijskih straneh ali minutah.

Kako ocenjujete raven obveščenosti takratnih volivcev o različnih možnostih?

Nikakršna. Predreferendumska kampanja je bila tako kot pri plebiscitu o samostojnosti 1990 leta enosmerna, enoznačna. Od Drnovška do Pahorja in Janše so vsi združno pihali v isti rog. Celo pri dogovarjanju o referendumskih vprašanjih glede vstopa v EU in Nato je Borut Pahor, kot predsednik Državnega zbora, ki naj bi bil odprt tudi do nasprotnih mnenj, zahteval, da bosta dikciji vprašanj tako jasni in sugestivni, da "ne bosta - kot je dejal - v nobenem primeru ogrožali našega vstopa v Nato in EU!"

Zapisali ste, da je bilo ljudstvo "vnaprej skorajda prisiljeno v ta DA". Na čem temelji ta izjava? Kako konkretno je bila odločitev po vašem mnenju usmerjena?

Ja, že s tem, da ni bilo prave javne razprave, da ni bilo soočenja pogledov, viziji, mnenj, da stroke ni bilo zraven, ko je kdo ponujal že sam razmislek o nevtralnosti, in ko je bila, je zagovarjala stališča večine, vlade in parlamentarnih strank. Deležni smo bili čiste enosmerne propagande, tako da je že bilo veliko to, da je za članstvo v Natu glasovalo 24 odstotkov manj kot za ono v EU.

Pravite, da razprave o alternativah praktično ni bilo. Lahko opišete, kako ste sami – kot član Socialnih demokratov – zagovarjali drugačno stališče glede Nata? Kaj so bila ključna vsebinska izhodišča vašega nasprotovanja?

Bil sem član stranke - ZLSD, danes SD - ki je pod taktirko Pahorja navijala za Nato, a smo se bili iz tega stališča izločili manjša skupina, ki je na parih srečanjih s članstvom zagovarjala glasovanje ZA EU in PROTI Natu. Zavedali smo se, da bomo s slednjim članstvom postali nič več kot vazali ZDA, služili njihovim političnim in geostrateškim interesom po svetu celo do mere, ko bodo interesi širše mednarodne skupnosti, zastopani v OZN. preglasovani. Primer - nezakoniti in sramotni ameriško-britanski napad na Irak 2003, utemeljen z lažmi Busheve administracije o posedovanju orožja za množično uničevanje s strani režima Sadama Huseina, ki se ga ni nikoli našlo. In še bolj sramotno to, da smo kot Slovenija z Vilniuško izjavo v "koaliciji voljnih" ta napad celo podprli. Kot je dejal takratni zunanji minister Rupel na parlamentarnem Odboru za zunanjo politiko - morali smo ga podpreti, če smo hoteli ameriško zeleno luč za naš vstop v Nato. Bil sem edini glas proti.

Svoje nasprotovanje Natu ste utemeljili z enajstimi alinejami. Bi lahko povzeli glavne poudarke? So še aktualni?

Danes je še huje kot takrat. Nato je sprovocirala rusko agresijo na Ukrajino, Putinov režim kaznuje, složno z EU, z vsemi vrstami sankciji ter še vedno prepričuje Ukrajino v končno zmago - le te pa je vsak dan za kak km2 manj - ni pa ene sankcije, ker seveda ZDA in Nemčija posebej tega ne dopuščajo, sprožila proti Izraelu, ki je v polovici časa vojne v Ukrajini pobil petkrat več civilistov med Palestinci in desetkrat več otrok, kot bi ukrajinske žrtve pripisali Putinu. Omenjene in še druge podpornice Izraela ga celo še naprej oborožujejo, da z genocidom lahko nadaljuje. O tem, da smo postajali vazali ZDA in služili le njihovim političnim in drugim interesom, sem že povedal.

Eden od argumentov proti nevtralnosti je, da bi bila dolgoročno dražja kot članstvo v Natu - tudi če upoštevamo obveznost za 2 ali 5 odstotka BDP za obrambo. Kako odgovarjate na ta očitek?

Preprosto ne drži. Pogledal sem na primer obrambna proračuna Avstrije in Švice. Prva ga namerava dvigovati do 1,5% BDP do 2030. Druga še bolj skromno, le do 1,1%. Trenutno sta pri 0,92%, oz. 0,84%

Kaj bi po vašem moral biti cilj morebitnega referenduma - simbolno sporočilo, praktična sprememba varnostne politike ali zgolj sprožitev širše javne razprave o geostrateški usmeritvi Slovenije?

Po malem vse skupaj, sicer sporočilo političnim strankam, kaj si narod želi, In sporočilo tudi nam nasprotnikom tega članstva ter širše mirovnikom, da naj ne težimo preveč, če si bo ljudstvo želelo ostati v tej povezavi in za ceno iluzorne varnosti žrtvovati podnebje, socialo, šolstvo, investicije in že doseženo kakovost življenja.

In za konec  - kaj bi pomenil izstop iz Nata za Slovenijo v realnih varnostnih, zunanjepolitičnih in gospodarskih razmerah današnjega sveta? Bi si to res lahko privoščili?

Bili bi deležni pritiskov in tudi kakega maščevanja, s strani Trumpa zagotovo, ampak od kod? Prav Iz druščine, ki bi jo zapuščali. Me vse to spominja na newyorško mafijo, ki je izsiljevala vse trgovine in gospodarske dejavnosti pod njenim vplivom in zaščito. Ko se je kak ubogi trgovec ali podjetnik hotel osamosvojiti in nehati plačevati varščino, vemo, kaj se mu je zgodilo, kaj ga je doletelo. Ampak pristati na tako strašenje s strani suverene države je nesprejemljivo. Če smo bili kos JLA pred 34 leti, bi lahko bili kos še čemu podobnemu.