AURELIO JURI "O KOPRSKIH MANJŠINSKIH ZDRAHAH": "Vsa zgodba mi prikliče k spominu čas pred osamosvojitvijo"

Aurelio Juri

O koprskih manjšinskih zdrahah…

"Zavoljo ukrajinske krize je Evropa na robu neposrednega spopada med jedrskimi velesilami in z njo cel svet na robu tretje in končne svetovne vojne, ker se tokrat utegne sprevreči v jedrsko, covidna pandemija daje znake popuščanja, a še vedno preizkuša vzdržnost družbenih, posebno zdravstvenih sistemov ter medčloveška razmerja, podnebne spremembe napredujejo hitreje od dinamike svetovno dogovorjenega ukrepanja, da bi jih upočasnili in obvladali, in samo globalni uničevalni konflikt jih lahko prehiti, in …??? V Kopru, na seji mestnega sveta, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, Alberto Scheriani, v vlogi občinskega svetnika, rešuje prihodnost svojih rojakov (?!). Sprašuje namreč pravno službo, ali je kolegica svetnica Ondina Gregorich Diabate še upravičena do sedeža, ki služi zastopanju Italijanov, potem ko je izstopila iz svetniške skupine oz. kluba – kot so ga poimenovali – treh svetnikov te narodnosti in podprla nekaj pobud Levice s podpisom neodvisne članice sveta. Glej jo, grešnico!

Ondina Gregorich Diabate

Pomislim takoj, da je manjšinski mini-mundus že v rokah izvenzemeljskih bitji, ali da je covid z vsemi mutacijami, ki jih premore, prizadel ne le pljuča, bronhije, grlo, ampak tudi srce in um. Tako malo nas je, manjšincev –  si rečem – in vse manj, glej upad vpisov v italijanske narodnostne šole, da je težko razumeti, da pomembneži, vplivneži tega našega življa, tisti, ki zavoljo funkcije imajo moč, ko vidijo ali zaznajo, da jim kak sonarodnjak, v tem primeru, sonarodnjakinja, ki se je vendarle odločila stopiti v politiko, se družbeno angažirati in izpostaviti, več ne zaupa, ne sledi njihovim pričakovanjem in željam, morda tudi navodilom in ukazom, nanjo sprožijo pregon, jo demonizirajo in poskusijo osamiti ter izločiti iz narodnega korpusa. Razmišljanje z lastno glavo ni zaželeno. In Scherianiju priskočijo na pomoč še člani sveta občinske Samoupravne narodnostne skupnosti s pozivom k enotnosti treh svetnikov ob zastopanju manjšinskih interesov in k upoštevanju subjektivitete samoupravne skupnosti. Naj se mnenja krešejo znotraj nje, nato navzven en sam skupen glas! – je njihovo sporočilo. Sicer nobenih posebnih ukrepov zoper Gregorichevo, ki vztraja pri svoji neodvisnosti in se zato seje tudi ni udeležila.

Alberto Scheriani

Vsa zgodba mi prikliče k spominu čas pred osamosvojitvijo, pred prevzemom formalne, večstrankarske demokracije, na čas socializma in samoupravljanja pod taktirko Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva. Že takrat je narodna skupnost imela svoje predstavnike in to na zagotovljenih sedežih v občinskih in državnih organih odločanja. Celo v partijskem Centralnem komiteju. Sam sem tam sedel, potem ko sem bil nadomestil profesorja Fusillija, ravnatelja moje gimnazije. Obdobje tako imenovanega "demokratičnega centralizma" je bilo že daleč za nami in usklajenost pri zagovarjanju sprejetih stališč je bila le še zaželena, priporočena, absolutno ne več zaukazana. In glede narodne skupnosti ne pomnim, da bi se kak njen organ, od Italijanskega kulturnega krožka do Samoupravne interesne skupnosti, do same krovne organizacije – Unije Italijanov za Istro in Reko, kadarkoli lotil obravnave ravnanja posameznih manjšinskih predstavnikov ali delegatov, ki so se vedli mimo skupaj dogovorjenega. Morda kak neformalni očitek na bolj personalni ravni, in delali smo dalje.

Jah, ni kaj, Scherianija in somišljenike treba spomniti, da delegatske ureditve nimamo več, da so danes člani in članice občinskih svetov iz vrst tako političnih strank kot narodnosti, pri odločanju povsem neodvisni in suvereni, da tako kot poslanke in poslanci v državnem zboru uživajo pravico do ravnanja po svoji vesti, po svojem razumevanju stvari, po svojem prepričanju oz. mimo kakršnih koli navodil. Nenazadnje so tudi izvoljeni na različnih programskih platformah, na različnih političnih listah, eni bolj levo, drugi bolj desno, tretji bolj sredinsko, tako kot so nagovorili in prepričali svoje volivke in volivce. Samoupravna skupnost ima nedvomno neko svojo vlogo, opredeljeno tudi z zakonom. Občinskim svetnikom je lahko v podporo, v pomoč, ko jo sami zaprosijo, ne pa organizacijska struktura, ki bi jim bila nadrejena.

Pa vrnimo se k Ukrajini, covidu in podnebju!"