ARBITRAŽA ŠE NI "PASSE": Slovenija je tožbo zaradi NLB vložila septembra, odziva Hrvaške še ni

Prej, ko bo to dojela tudi Slovenija, bolje bo za vse, je konec novembra v Ljubljani dejal novi hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier in izjavil, da je arbitraža "passe".

Slovenski kolega Karl Erjavec mu je odvrnil, da mu bo zaradi teh izjav "čez nekaj let nerodno". "Ne predstavljam si, da Hrvaška kot članica EU in Nata ne bo spoštovala odločitev sodišč, ko so izdane na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb," je 25. novembra na srečanju s Stierjem dejal Erjavec.

Hrvaška odstopila iz procesa

Arbitražno sodišče je namreč 30. junija izdalo vmesno odločitev, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, a kršitve niso bile tako hude, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in sodišče ne bi moglo neodvisno in nepristransko sprejeti končne odločitve.

Po spremembi sestave sodišča zaradi odstopa obeh nacionalnih arbitrov leta 2015 po prisluškovalni aferi, v katero sta se ujela slovenska agentka in arbiter in zaradi katere je Hrvaška objavila enostranski izstop iz procesa, bo sodišče tako ponovno preučilo pisne in ustne argumente obeh držav in spremljajočo dokumentacijo in nato izdalo končno odločitev.

Sodišče je v svoji odločitvi tudi navedlo, da bo morala Slovenija "založiti" vse stroške delovanja sodišča, ki so oziroma bodo nastali zaradi podaljšanja postopka. Kako se bodo stroški razdelili na koncu, bo odločilo sodišče. Dotlej sta državi po informacijah zunanjega ministrstva za delovanje sodišča namenili po okoli 200.000 evrov letno, novembra pa je Slovenija dobila zahtevo, naj založi 800.000 evrov. Račun je Slovenija že poravnala, so povedali na MZZ.

Končna odločitev prihodnje leto?

Po nedavnem poročanju Dnevnika, ki se je skliceval na neimenovane vire, je arbitražno sodišče obema državama ponudilo še eno ustno obravnavo, a jo je Hrvaška zavrnila. Slovenija naj bi odgovorila, da je svoja stališča celovito predstavila že v zagovoru junija 2014.

Na zunanjem ministrstvu teh navedb niso hoteli komentirati; ponovili so, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen in da izjav o tem ne dajejo.

Načeloma zdaj ne bi smelo biti nobenega novega procesnega koraka do končne odločitve sodišča. Kdaj jo bodo objavili, v Haagu doslej niso napovedali, se jo pa pričakuje v prihodnjem letu.

Tako pričakovanje je nedavno izrazil tudi Erjavec, ki je že junija zagotovil, da bo Slovenija odločitev sodišča spoštovala, "ne glede na to, ali nam bo vsebina razsodbe všeč". Zatrdil je, da "so na voljo instrumenti, ki bodo omogočili, da se razsodba tudi izvrši".

Nadaljevanje arbitraže je podprla tudi Evropska komisija, ki je po objavi vmesne odločitve sodišča v Haagu obe državi spodbudila k dialogu in hkrati izrazila pričakovanje, da bosta obe končno odločitev sodišča spoštovali in tako dosegli trajno rešitev spora.

Hrvaška pa je v odzivu menila, da je sodišče z vmesno odločitvijo "zamudilo priložnost, da bi povrnilo zaupanje v neodvisnost in nepristranskost lastnega dela in mednarodnega arbitražnega sodišča nasploh". Vztrajajo, da je Slovenija s svojim ravnanjem povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku, zato je Hrvaška iz njega izstopila in ni več stranka v postopku.

Druga odprta vprašanja: ograja

Tega stališča v Zagrebu tudi po menjavi vlade - pričakovano - niso spremenili. Ponujajo oživitev dvostranskih pogajanj, a konkretnejši pri teh pobudah niso. Pa tudi sicer Slovenija za to ni zainteresirana in bo, kot poudarja Erjavec, vztrajala pri arbitraži.

Arbitražni zapleti so bili letos v ozadju še drugih odprtih odprtih vprašanj med sosedama. V prvi vrsti je bila tu ograja, ki jo na meji za zavarovanje pred morebitnimi nezakonitimi migracijami postavlja Slovenija.

Hrvaška je v doslej devetih diplomatskih notah protestirala, češ da Slovenija ograjo postavlja na "hrvaškem državnem ozemlju". V Ljubljani odgovarjajo, da meja pač ni določena in da gre za "začasne tehnične ovire", namenjene zavarovanju meje. O tem je Slovenija posebej obvestila arbitražno sodišče, ki bo tisto, ki bo določilo mejo.

Sta se pa Erjavec in Stier konec novembra vendarle dogovorila, da bodo za reševanje vprašanja nekaterih prehodov, ki so jih uporabljali prebivalci ob meji, ograja pa jih zdaj zapira, oživili stalno mešano komisijo po sporazumu o obmejnem sodelovanju (Sops). Prvič se bo komisija sestala v ponedeljek v Zagrebu.

Slovenija in Hrvaška sta se še naprej zapletali zaradi vprašanja nekdanje Ljubljanske banke in s tem povezanih prenesenih deviznih vlog, za katere so se sojenja na hrvaških sodiščih kljub memorandumu z Mokric nadaljevala.

Slovenija pa je sredi septembra na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški zaradi kršitve pravic nekdanji LB pri izterjavi dolgov od hrvaških podjetij. Odziva Hrvaške na to tožbo še ni.

Hrvaška je medtem oživila zgodbo o razglasitvi izključne gospodarske cone v Jadranskem morju, kar je po mnenju Erjavca namenjeno predvsem otežitvi uresničevanja arbitražne odločbe, saj bi Hrvaška s tem praktično odpravila odprto morje v Jadranu.

Nova hrvaška vlada je oktobra že prižgala zeleno luč za začetek posvetovanj s sosedami in ostalimi članicami EU ter Evropsko komisijo "o zaščiti hrvaških interesov v Jadranu".