ALI SO VRATA PLINSKEMU TERMINALU ŠE ODPRTA? Okoljevarstveniki zahtevajo pravna zagotovila za koprsko pristanišče

Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, UL RS št. 48/11

AAG je v četrtek, 8. oktobra, na pristojni ministrstvi naslovil pripombe in zahteve v zvezi z državnim prostorskim načrtom za koprsko pristanišče, sprejetim leta 2011. V organizaciji pozdravljajo pojasnila Luke Koper in ministrstev, da plinski terminal oziroma skladišča utekočinjenega naftnega plina niso načrtovani, prav tako pa ni uveden postopek spremembe prostorskega načrta.

Kljub temu menijo, da bi morala biti takšna zagotovila tudi formalno zapisana v prostorskem aktu. "Če plinski terminal in skladiščenje utekočinjenih plinov nista načrtovana, mora biti to jasno in pravno zavezujoče zapisano tudi v prostorskem aktu," poudarjajo v AAG.

Prostorski načrt predvideva tudi novi privez za tankerje

Veljavni prostorski načrt med drugim vključuje rešitve za evropski energetski terminal, terminal za tekoče tovore, cevovode in naftovod ter privezna mesta in plovne poti. Za terminal tekočih tovorov predvideva tudi novi privez za tankerje, pretakalno infrastrukturo in rezervoarje s skupno zmogljivostjo 203.000 kubičnih metrov.

V AAG opozarjajo, da terminal za tekoče tovore ni enak terminalu za utekočinjeni naftni ali zemeljski plin. Ker utekočinjeni naftni plin (UNP) in utekočinjeni zemeljski plin (LNG) med opredeljenimi tovori nista izrecno navedena, zahtevajo odpravo možnosti različnih razlag prostorskega akta.

Organizacija zato predlaga, da se v DPN izrecno prepovejo gradnja samostojnega terminala za utekočinjene pline, njihovo skladiščenje in pretovor ter ravnanje z drugimi utekočinjenimi oziroma stisnjenimi plini za energetske namene.

Opozarjajo tudi na živo srebro v morskem dnu

Pomemben del opozoril se nanaša na morebitne vplive širitve pristaniške infrastrukture na morsko okolje. AAG posebej izpostavlja zgodovinsko onesnaženost Tržaškega zaliva z živim srebrom, ki se je skozi desetletja kopičilo v morskih usedlinah.

"V morskih usedlinah so nakopičene velike količine tega onesnaževala, ki se lahko ob bagranju, gradnji na morskem dnu, polaganju cevovodov in gradnji privezov ponovno sprosti v vodni stolpec ter vstopi v prehranjevalno verigo," opozarjajo v organizaciji.

Pred vsakim večjim posegom v morsko dno zato zahtevajo meritve vsebnosti živega srebra in drugih onesnaževal, oceno njihovega morebitnega sproščanja ter presojo vplivov na morski ekosistem, ribe in zdravje ljudi. Zahtevajo tudi javno objavo meritev in strokovnih ugotovitev.

Novi privez še ne pomeni dovoljenja za gradnjo

V AAG se strinjajo s stališčem pristojnih ministrstev, da veljavni prostorski načrt sam po sebi še ne pomeni odobritve posamezne naložbe. Tudi priprava projektne dokumentacije za morebitni novi privez za tankerje še ne pomeni, da bo objekt dejansko zgrajen.

Pred morebitno izvedbo bi bilo treba po njihovem mnenju ponovno oceniti vplive na kakovost zraka, morje in podnebje ter tveganja razlitij, požarov, eksplozij in drugih nesreč. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi vplivom na prebivalce Kopra, Ankarana in širšega območja.

Ker je bil DPN sprejet pred približno 15 leti, organizacija poudarja, da je treba pri morebitnih novih posegih upoštevati spremenjene okoljske razmere, tehnološki razvoj in sodobne varnostne standarde.

Zahtevajo tudi čezmejno presojo

AAG opozarja, da bi lahko posledice morebitnih večjih energetskih projektov v Tržaškem zalivu segale tudi čez državno mejo. Spominjajo, da vprašanje plinskih terminalov na tem območju ni novo, saj so se že leta 2006 pojavili načrti za terminala na morju in v Žavljah pri Trstu.

Zato zahtevajo, da se v prihodnje postopke vključijo tudi čezmejni vplivi, lokalna javnost pa mora imeti dostop do projektne dokumentacije, okoljskih študij in analiz tveganj.

Ob tem v organizaciji izrecno poudarjajo, da ne trdijo, da Luka Koper trenutno načrtuje gradnjo plinskega terminala. Njihova zahteva je usmerjena predvsem v preprečevanje morebitnih prihodnjih nejasnosti pri razlagi prostorskih aktov.

"Prostorska možnost, zapisana v DPN, sama po sebi ne sme pomeniti okoljske ali investicijske odločitve," poudarjajo v AAG in dodajajo, da morajo odločitve o prihodnjem razvoju koprskega pristanišča temeljiti na aktualnih podatkih, celovitih presojah vplivov in sodelovanju javnosti.