AFERA LUXLEAKS: Pred parlamentom žvižgi v podporo žvižgačem

V četrtek bo namreč minilo eno leto, odkar je nekdanji zaposleni v podjetju za davčno in finančno svetovanje PriceWaterhouseCoopers (PWC) Antoine Deltour v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem raziskovalnih novinarjev razkril, da multinacionalke Luksemburg uporabljajo za davčno oazo. Deltour, francoski novinar Edouard Perrin in še ena nerazkrita oseba se zaradi razkrivanja podatkov trenutno soočajo s kazenskimi ovadbami. Kljub temu pa so bila po aferi davčna stališča prepoznana kot škodljive davčne prakse.

Kot je dejala Maruša Babnik iz Ekviliba, so želeli z akcijo vlade evropskih držav pozvati, naj od multinacionalk zahtevajo objavo podatkov o kraju poslovanja in kraju plačevanja davkov. "Državljani in odločevalci se ne bi smeli zanašati na posameznike, kot so žvižgači v aferi LuxLeaks, da bodo svojo svobodo postavljali na kocko za razkrivanje teh podatkov," je dejala.

Škandal LuxLeaks le vrh ledene gore

Po njenih besedah je škandal LuxLeaks le vrh ledene gore, poimenovane globalni davčni sistem, ki je narejen za velika podjetja, tako bogate kot revne države pa prikrajša za milijarde, "ki bi se jih lahko namenilo za osiromašene javne storitve".

Ob obletnici so izdali tudi poročilo o begu kapitala iz držav v razvoju z naslovom Petdeset odtenkov davčnega izmikanja. Poročilo se osredotoča na vlogo, ki jo EU igra pri mednarodni davčni krizi, in ugotavlja, ali je 15 držav članic EU sprejelo ukrepe, potrebne za preprečevanje davčnega izmikanja. Med drugim so ugotovili, da številne države podjetjem in posameznikom še vedno ponujajo širok nabor možnosti za prikrivanje dejanskega lastništva podjetij in za pranje denarja, največ pa Luksemburg in Nemčija. Na drugi strani sta Danska in Slovenija, ki uvajata javne registre lastnikov podjetij.