Slovensko morje skriva 11 neeksplodiranih min

"Cilj akcije je, da premaknemo oziroma odstranimo neeksplodirana ubojna sredstva, ki so ostala še iz časov druge svetovne vojne. Ta se sedaj nahajajo na starem odlagališču v Strunjanskem zalivu, a je to postalo moteč element pri širitvi školjčišča, zato jih moramo pet kosov premestiti na drugo lokacijo," je povedal Zvezdan Božič, regijski poveljnik uprave za zaščito in reševanje.

Predvidoma bodo delo, ki se je pričelo včeraj, končali v treh dneh. Včeraj so dve mini že premestili, danes so z delom nadaljevali. Novo odlagališče se nahaja pol milje od prejšnjega na dnu v mulju, pogoji so precej podobni. Tam je prepovedan lov z globinsko kočo, je tudi daleč od plovnih poti velikih ladij, globina je od 19 do 21 metrov. "Vseh min v slovenskem morju je po katastru 11, pet jih bo sedaj skupaj, ostale so na drugih lokacijah. Bomo pa prej ali slej morali to zadevo dokončno rešiti," še pojasnjuje Božič.

Sicer se še vedno lahko najde kakšna nova, čeprav je bilo dno pregledano že dvakrat, enkrat je to opravila ameriška vojska, drugič naša civilna zaščita.

"Modeli min, ki jih v teh dneh premeščamo, vsebujejo zapleten mehanizem in zaradi tega je prihajalo do veliko nesreč. Zato smo morali zadeve dobro preučiti, da lahko vse skupaj poteka varno. Upam pa, da bomo v kratkem, morda v letu ali dveh zadevo dokončno rešili, čeprav sedanje skladiščenje ustreza vsem varnostnim parametrom," je pojasnil Igor Boh iz enote za varstvo pred NUS (neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi) Uprave RS za zaščito in reševanje.

Od leve: Zvezdan Božič, Igor Boh in Darko But

Uniči jih lahko le poseben stroj, ki ga nimamo

Omenjene mine vsebujejo tudi do tono razstreliva, kar absolutno preveč, da bi jih lahko na kopnem razstrelili, saj bi bili učinki lahko katastrofalni. "Za 100 kilogramov eksploziva je varnostni radius vsaj en kilometer. Pri takšni eksploziji bi se zagotovo sprožila seizmika, nastalo bi lahko veliko škode. Prav tako ni mogoče min razstreliti v vodi, saj bi bil vpliv na ekosistem ogromen, sprožil bi se tudi poplavni val, seizmika bi delovala tudi na kopno," je še pojasnil Boh.

Za uničenje min bi tako potrebovali posebno tehnologijo, gre za stroj, ki jih lahko varno prereže, stane pa okrog pol milijona evrov. "V teh časih je težko zagotoviti zadostna sredstva, vendar bi se nakup omenjenega stroja zagotovo izplačal, saj bi ga lahko uporabili tudi za uničevanje kopenskih bomb, ki jih je v okolici Maribora še veliko, prav tako pri tehnične reševanju," je pojasnil direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But.