Se slovenskim ribičem obetajo spremembe?
Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Luksemburgu, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Branko Ravnik, so ministri danes v zgodnjih jutranjih urah dosegli splošni politični dogovor o reformi Skupne ribiške politike. Čeprav je Slovenija v pogajanjih dosegla za slovenski ribiški sektor nekatere ugodne rešitve, predloga ni mogla v celoti podpreti.


Na mizi je bil predlog temeljne uredbe o ribiški politiki in predlog uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva. Slovenija se je zavzemala za upoštevanje posebnosti malih ribiških sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribištva.
Po navedbah Ministrstva za kmetijstvo in okolje sta za Slovenijo najbolj občutljivi vprašanji predloga osnovne uredbe sistem prenosljivih ribolovnih koncesij in prepoved zavržkov oziroma uvedba obveznosti popolnega iztovora neželenega ulova.
Slovenski ribiški prostor je poseben
Slovenija podpira obvezni iztovor vsega ulova oziroma odpravo zavržkov, ko gre za industrijski ribolov oziroma za režime ribolovnih kvot na ravni EU, kjer so zavržki največji problem. Ravnik je opozoril na posebnosti majhnega slovenskega ribiškega sektorja in se zavzel, "da se zagotovi določena izjema za manjše ribiške sektorje, ki ne upravljajo ribištva na podlagi ribolovnih omejitev, kjer so celotni letni ulovi majhni in posledično tudi zavržki, obenem pa prav zaradi majhnih zavržkov ne obstaja ekonomski interes za upravljanje ali uporabo neželenega ulova. V takšnih sektorjih bi obveznost popolnega iztovora pomenila zgolj dodatno nesorazmerno breme in stroške za ribiče v primerjavi s koristmi te obveznosti," je pojasnil.
Ravnik se je tudi na tokratnem zasedanju zavzel za kasnejšo uvedbo obveznosti za ribiče v Sredozemlju, s čimer bi se zagotovilo dovolj časa za njihovo prilagoditev. Obenem pa je predlagal izjemo od popolnega iztovora za vsa ribolovna orodja, ki imajo majhen neželeni ulov oziroma zavržke ter da začne ta veljati istočasno z obveznostjo popolnega iztovora.
Do pet odstotkov letno
Končni kompromisni predlog danskega predsedstva vključuje možnost izjeme od obveznosti popolnega iztovora, veljati pa bo začela istočasno kot obveznost popolnega iztovora. Neželeni ulov bo tako dovoljeno vreči v morje, če bo ta predstavljal do skupno pet odstotkov celotnega letnega ulova posamezne vrste rib. V izjemo bodo vključena vsa ribolovna orodja, katerih neželeni ulov bo manjši od določenega deleža glede na celotni skupni ulov tega orodja. Delež neželenega ulova za posamezen tip ribolovnih orodij bo določen naknadno v večletnih načrtih.
Glede sistema prenosljivih ribolovnih koncesij so sprejeli dogovor, da se bodo države članice lahko same odločile, ali bodo uvedle sistem prenosljivih ribolovnih koncesij ali ne, za kar si je prizadevala tudi Slovenija.
Slovenija je proti
Kljub temu, da je Slovenija v pogajanjih uspela dobiti izjemo, ki bo naslavljala skrbi slovenskega ribiškega sektorja, ta ni bila povsem v skladu s predlogi Slovenije, zato je slovenska delegacija na koncu glasovala proti splošnemu pristopu glede predloga osnovne uredbe. Ministri so dosegli politični dogovor tudi o predlogu uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, s katero se bo okrepilo delovanje organizacij proizvajalcev v ribiškem sektorju.
Vir: Kaja Kraljevič, Foto: Mitja Jazbec



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.