V VIPAVI SI ŽELIJO BOLJE ZAŠČITITI STARI GRAD: Gre za biser državnega pomena?

Župan Anton Lavrenčič pobudo vidi predvsem kot priložnost, da se eno najbolj prepoznavnih zgodovinskih območij nad Vipavo znova celovito strokovno ovrednoti. Kot je pojasnil za Regional, morebitna razglasitev sama po sebi še ne bi pomenila avtomatične sanacije ali zagotovljenega denarja, bi pa lahko določila jasnejši varstveni režim in odprla možnosti za nadaljnje načrtovanje posegov ter iskanje virov financiranja.

Aktualne ocene stabilnosti ostalin ni

Prav stanje grajskih ostankov je trenutno ena ključnih odprtih točk. Strokovne podlage in ocene so bile po navedbah občine pripravljene pred približno desetimi leti, novejše celovite ocene stabilnosti pa za zdaj nimajo. Na občini so zato začeli pregledovati arhivsko dokumentacijo in iskati takrat pripravljene projekte ter strokovne podlage.

Zaradi tega trenutno še ne želijo napovedovati konkretnih sanacijskih posegov, rokov ali stroškov. Lavrenčič poudarja, da bo treba pred resnejšimi odločitvami najprej ugotoviti, v kakšnem stanju so ostaline, kaj je z vidika varstva dediščine nujno in kaj sploh dopustno.

V zadnjih letih je večino manjših aktivnosti na območju izvajala Krajevna skupnost Vipava. Urejala je dostopno pot, čistila in vzdrževala okolico ter opravljala druga manjša dela.

Enotnega podatka o skupni vrednosti teh vlaganj občina nima.

Večje investicije za zdaj niso v proračunu

V trenutno sprejetih proračunskih dokumentih posebna sredstva za večjo investicijo na območju Starega gradu niso predvidena. Morebitna prihodnja vlaganja bodo po pojasnilih občine odvisna od strokovnih podlag, konkretnega projekta, možnosti pridobivanja zunanjih sredstev in odločitev občinskega sveta.

Župan: Stari grad naj ostane Stari grad

Lavrenčičeva dolgoročna vizija ni usmerjena v večjo pozidavo ali komercializacijo prostora. Kot pravi, si ne predstavlja klasične gostinske ponudbe na območju gradu niti intenzivnih posegov, ki bi spremenili njegovo podobo.

Želi si predvsem bolje urejen in varen dostop, zavarovane grajske ostaline ter diskretne ureditve, ki bi obiskovalcem pomagale razumeti zgodovino kraja. Kot eno od vsebin izpostavlja dediščino Herbersteinov, predvsem Žige Herbersteina.

"Želel bi si predvsem, da bi čez pet ali deset let Stari grad ostal Stari grad," pravi. Njegova osebna predstava je območje, ki bi se razvijalo v smeri terasnega naravnega parka, kjer bi bil človek "gost, ne gospodar". Dodaja pa, da je to za zdaj zgolj ideja, ki jo bo treba preveriti s stroko in v dialogu z domačini.

V preteklosti so na občini že razmišljali o nekaterih bolj konkretnih ureditvah. V okviru projekta Zelena Vipava so denimo načrtovali izboljšanje dostopov z lesenimi ploščadmi in stopnicami, vendar so to zaradi postopkov pridobivanja soglasij iz projekta izločili.

O prihodnosti tudi z domačini

Lavrenčič poudarja, da bi moral vsak prihodnji projekt nastajati skupaj s Krajevno skupnostjo Vipava, domačini, ZVKDS in širšo javnostjo. Pobudo za razglasitev, sprejeto na 38. redni seji občinskega sveta 24. septembra zato vidi predvsem kot začetek strokovnega postopka, ki naj pokaže, kakšna je vrednost gradu, v kakšnem stanju je ter katere ureditve bi bile primerne.