Obujen spomin na piranski tramvaj

Ob stoletnici tramvaja je Pokrajinski arhiv Koper – enota Piran v preddverju piranske občinske palače odprl razstavo, ki spominja na to pomembno piransko pridobitev. Alberto Pucer jo je pripravil v sodelovanju z Marjanom Rožacem, Danielo Milotti Bertoni, Fulvio Zudič, Robertom Titanom in Giuliom Ruzzierjem, ki ji je dodal svoje slike na to temo.

"Piranski Mestni svet je že leta 1902 cesarsko-kraljevemu železniškemu ministrstvu na Dunaju poslal prošnjo za gradnjo posebnega železniškega tira od Lucije do Pirana, a ker odgovora z Dunaj ni in ni bilo, so začasno uvedli vozove s konjsko vprego. To se je  izkazalo za neprimerno in neudobno, zato so jih kmalu zamenjali s trolejbusom, za katerega dovoljenje z Dunaja ni bilo potrebno. Trolejbusna proga je bila za javni promet odprta 24. oktobra 1909, ker pa je bilo to prevozno sredstvo neudobno in nezanesljivo, so na njegovi trasi, po tem ko je septembra 1911 z Dunaja končno prispela koncesija, začeli postavljati tire in vse potrebno za tramvaj," pripoveduje Albero Pucer.

Trolejbus je na svojo zadnjo vožnjo zapeljal 19. julija 1912, že dan kasneje, omenjenega 20. julija 1912, pa je iz Pirana v Lucijo zapeljal tramvaj. V remizi, ki je bila na Fornačah pri tovarni Salvetti, je bilo prostora za 8 vozov z lastnim pogonom. Tam je bila tudi delavnica s skladiščem in pisarno, v prvem nadstropju pa še bivališče za upravnika.

Sprva so bili v voznem parku 4 vozovi na lastni pogon, en odprt in en zaprt vagon ter eno delovno vozilo. V vozu je bilo prostora za 40 potnikov (20 sedežev in 20 stojišč), v odprti prikolici pa samo za 32. Vozove sta poganjala dva električna motorja s po 30 konjskih moči.

O skoraj 40-letnem obratovanju tramvaja Pucer pravi: "V začetku je obratoval uspešno in je prevažal predvsem turiste, namera Pirančanov, da bi  stekel tudi tovorni promet, pa se ni uresničila zaradi nasprotovanj, češ da bi to motilo miru željne turiste. Z leti je zaradi  konkurence avtomobilov promet po Porečanki močno upadel. Ko so jo leta 1935 ukinili, je tudi tramvaj izgubil velik del potnikov."

Uveljavljanje sodobnejših avtobusov je s časom tramvaju napovedovalo  konec in tudi sicer je drugo svetovno vojno dočakal dotrajan ter potreben popravil, za kar pa ni bilo denarja. Tako je bil 31. avgusta leta 1953 ukinjen.