Naslovnica/Koper/NE GRE ZA VOLITVE, GRE ZA PREŽIVETJE: ZRS zapušča Univerzo na Primorskem
Koper3 min branja

NE GRE ZA VOLITVE, GRE ZA PREŽIVETJE: ZRS zapušča Univerzo na Primorskem

Rektorski kandidat, dr. Rado Pišot, ki je na včerajšnjih volitvah prejel 95 glasov elektorjev, je na izredni seji znanstvenega sveta Znanstveno-raziskovalnemu središču Univerze na Primorskem danes zjutraj ponudil svoj odstop z direktorskega mesta. Svet odstopa soglasno ni sprejel, ampak je Pišota pooblastil, da začne postopke preoblikovanja ZRS UP na način, da ZRS ni več polnopravna članica Univerze na Primorskem.

NE GRE ZA VOLITVE, GRE ZA PREŽIVETJE: ZRS zapušča Univerzo na Primorskem
FOTOGRAFIJA

Od 611 volilnih upravičencev se je volitev včeraj udeležilo 530 volivcev. Marušič je prejel 327, dr. Roberto Biloslavo 105, dr. Rado Pišot 95 glasov.

Dan po rektorskih volitvah, na katerih je zmago že v prvem krogu z 61 odstotki vseh glasov slavil aktualni rektor prof. dr. Dragan Marušič, je svoj odstop ZRS kot direktor ponudil dr. Rado Pišot. “Kot kandidat sem nastopal s podporo znanstvenega sveta ZRS UP in se mi je zdelo po porazu na volitvah prav, da odstopim,” je razloge za odstop na novinarski konferenci razložil Pišot. Znanstveni svet odstopa direktorja ni sprejel, temveč je soglasno sprejel sklep, v katerem Pišotu nalaga, da začne postopke razhoda ZRS z Univerzo na Primorskem. ZRS je tako začel z iskanjem ustreznejšega načina delovanja izven okvirov Univerze na Primorskem.

Razhod Univerze in ZRS je zelo pomenljiv, saj je bil ZRS pred dvajsetimi leti zasnovan prav s ciljem, da zagotovi podlage za delovanje Univerze na Primorskem. Več kot polovica študijskih programov, 41 od 73, ki jih trenutno premore univerza, je nastalo na znanstvenih podlagah ZRS, pomembna je tudi njegova vpetost v lokalno okolje. ZRS je po uspešnem razvoju na pot stagnacije in težav stopil prav s prihodom Marušiča na čelo Univerze, iz ZRS je namreč izhajal tudi Marušičev protikandidat na prejšnjih volitvah, Darko Darovec.

Proračun ZRS na letni ravni znaša 3,5 milijona evrov, kar je po oceni Pišota trikrat več kot premore Inštitut Andreja Marušiča, na katerem dela več ljudi. Na ZRS je zaposlenih 92 oseb, 56 jih je imelo volilno pravico na preteklih rektorskih volitvah. Uspešnost kandidiranja na evropskih projektih ZRS je 25-odstotna, veliko več od slovenskega povprečja, ki znaša 14 odstotkov.

Razhod edina rešitev v nastali situaciji

Kot najbolj optimalno obliko nadaljnjega organiziranja ZRS Pišot vidi pridruženo članstvo univerzi, a ne nujno Univerzi na Primorskem. Z odhodom bi se ZRS po oceni Pišota rešil vseh ovir, ki jih v okviru Univerze trpi njihov razvoj. Znanstveni svet je Pišotu naložil, da se v dani situaciji pogovori z visokošolsko ministrico, predsednikom parlamenta in lokalnimi župani. Želi si, da bi o nastali situaciji spregovorila čim širša zainteresirana javnost.

Kako in na kakšen način bo ZRS izstopil iz Univerze, ta trenutek še ni povsem jasno. Razhod lahko zavrne senat Univerze, ki bi se utegnil ustrašiti omadeževanja imena Univerze, a je to kaj malo verjetno, saj je preoblikovanje delovanja ZRS že večkrat v preteklosti predlagal tudi ponovno izvoljeni rektor Marušič. Univerze na Primorskem v vseh letih delovanja še ni zapustila nobena članica.

327 jih meni, da je delovanje Univerze legitimno

“Po včerajšnjih volitvah nam je jasno, da so dali volivci legitimnost drugačnim standardom, zato se osredotočamo na preoblikovanje in iskanje nove poti ZRS,” je razloge za razhod povzel Pišot, ki je nad rezultatom včerajšnjih volitev razočaran, a kljub številnim namigovanjem, da so bile volitve poneverjene, predvsem z domnevnim kupovanjem glasov, postopkov za razveljavitev volitev ne misli začeti. Bolj kot nad lastnim rezultatom je Pišot razočaran nad 327 volivci, ki so s svojim glasom dali legitimiteto trenutnemu delovanju Univerze, za katerega so štiri leta vsi govorili, da ni pravilno. Pišot je začuden predvsem nad glasovi študentov, ki so v več kot 90 odstotkih glasovali za Marušiča, česar na terenu pred volitvami ni bilo čutiti, večina študentov si je namreč želela sprememb.

PIŠOT O RAZLOGIH ZA RAZHOD ZRS IN UNIVERZE: Univerza na Primorskem; Universita' del Litorale; University of Primorska ovira in onemogoča nadaljnji razvoj ZRS. Več na: http://goo.gl/qa1K7u

Posted by Regional on 6. november 2015

Vir: Marko Gregorc

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.