Ko po ribiško zafešta piranska Punta
Piran to poletje že tretje leto zapored živi z etno dogajanjem, ki so ga poimenovali z Živeti z morjem. Njegov čar je predvsem v tem, da ga ustvarjajo domačini in da ga spontano lahko zaživijo vsi, ki jih zanima karkoli v zvezi z morjem ter jih te poletne večere zanese tja na trg pred cerkvico Marije Zdravja na rtu piranske Punte.

"Piran bomo ohranili le, če ga bomo razumeli in imeli radi takega kot je, njega in njegove domačine," poudarja Slobodan Simič Sime, pobudnik in eden od organizatorjev piranskega dogajanja, ki so ga poimenovali Živeti z morjem. Pripravljajo ga v okviru Mediteranuma, Zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Piran. Prostor pred cerkvico na Punti v Piranu je od junija do septembra, vsak drugi petek in soboto v mesecu, od 19. ure naprej v sklopu prireditve Živeti z morjem na voljo domačinom in vsem, ki imajo radi obmorsko kulturo in Piran. Simič pravi: "Tu se dobivamo, "čakulamo", "briškulamo", se izkričimo ob mori, "zakantamo", se podpremo enkrat z brodetom drugič s kruhki ali sardelami, kar oplemenitimo z malvazijo in refoškom. Ob pogledu na naše mojstre šivanja ribiških mrež, izdelovanja ladijskih brkov, vesel, jamborov, vezanja trnkov, izdelovanja vozlov in še marsičesa se zavemo, da je v nas še veliko mediteranskega duha."
Minuli vikend je bilo tako na Punti dva dni živahno, saj je koordinatorica dogajanja Teja Bučinel poskrbela, da so domačini obujali stare obmorske običaje, obrti in kulinariko, ni pa manjkalo niti glasbe, petja in prijetnega druženja turistov s Pirančani. Ribič je šival mrežo, za mizami se je igralo briškolo in na sodu moro, mimoidoči so se poskusili v istrskem fliperju, kot pravijo zabijanju žebljev z nerodnim kladivom in se seznanili s staro istrsko pastirsko igro »škrobolo«, Valmarinke iz Škofij pa so v nošah prikazale, kako vešče so v vezenju, pletenju in šivanju. Ko se je stemnilo, je pritegnila pozornost projekcija starih fotografij in razglednic Pirana, nekateri pa so se tudi zavrteli ob petkovi glasbi Tria mandolin in sobotnem mediteranskem melosu Silvana Bizjaka.
Kot se za feštico spodobi, so vse, ki jih je zaneslo mimo, pogostili s kozarčkom malvazije ali refoška, jim ponudili "kormač s palento", kakršnega so pripravljali nekoč, pekli pa so tudi sradelice in lignje ter pripravljali bruskete. Dogajanje je bilo skratka pestro in namenjeno temu, da bi tudi drugi spoznali ter začutili vsaj drobec naše dragocene mediteranske kulture bivanja. "Ljudje z morja smo prvi poklicani, da vezi in sodelovanje med morjem ter nami ohranjamo ter nadgrajujemo. Drugače bo vedno več tistih, ki bodo morje dojeli le kot velik bazen za dopust in plavanje ali nepremičninski posel. To pa pomeni počasno izumiranje morja kot ene najdragocenejših bivanjskih kultur našega sveta. Prepričani smo, da bodo obiskovalci Pirana s tem spoznanjem bolje cenili nas in ves prostor ob morju ter se postavili njemu ter nam v bran," pravi Simič in dodaja, da je precej dogajanja prepuščenega spontanosti in soustvarjalnosti tako domačinov kot obiskovalcev, njegova velika želja pa je, da bi na prireditvi vsem na ogled izdelali kakšno batano.
Vir: Janez Mužič, foto: Janez Mužič, Slobodan Simič Sime



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.