Rosetta je svoje potovanje začela leta 2004
Avgusta letos se ji je uspelo, potem ko je preletela kar šest milijard kilometrov, utiriti v orbito kometa, ki s hitrostjo 65.000 kilometrov na uro drvi proti Soncu. Z Rosette naj bi se sedaj spustil stokilogramski laboratorij Philae, ki bo v primeru uspešnega pristanka izvedel številne preizkuse.
Znanstveniki, ki sodelujejo v projektu, bodo nestrpno spremljali, ali se bo 1,3 milijarde evrov vredna misija uspešno zaključila. Zgodovinski poskus pristanka na kometu s premerom več kot štiri kilometre se bo sicer odvijal več kot 500 milijonov kilometrov stran od Zemlje, celoten postopek pa naj bi glede na prvotni načrt trajal sedem ur.
Cilj misije je prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Glede na to teorijo so kometi pred 4,6 milijarde let zadeli Zemljo ter nanjo prinesli kompleksne organske ogljikove molekule in vodo.
Na sondi Rosetta je sicer nameščenih 11 merilnih naprav. Šest jih bo preučevalo jedro kometa, štiri pa so namenjene preučevanju plinov in delcev v komi - plinasti in prašni ovojnici jedra kometa. Še ena naprava bo preučevala vpliv sončevega vetra na komet.
Laboratorij Philae, ki se bo na komet zasidral s pomočjo harpun, nato pa se bo še pritrdil s pomočjo vijakov, vsebuje kar deset instrumentov za preučevanje fizičnih in kemičnih lastnosti kometa. Ob pristanku bo izdelal tudi panoramske fotografije površja kometa.
Kometi so skupki ledu in prahu, domnevno ostanki, prisotni že od samega nastanka našega Osončja.
Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.