ZASKRBLJUJOČE: Imamo boljši zrak, a slabšo vodo!

Kot je na današnji novinarski konferenci Sursa, na kateri so predstavili kazalnike blaginje v Slovenije, dejala Nataša Kovač iz Agencije RS za okolje (Arso), se v mestih kakovost zraka izboljšuje. V urbanem okolju, kjer so zabeležili 19 dni s preseženo koncentracijo delcev, smo tako pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa evropska zakonodaja. Kljub temu pa Kovačeva opozarja, da smo še vedno izpostavljeni škodljivim negativnim vplivom, kar velja predvsem za otroke, ki bolj obolevajo za respiratornimi boleznimi in astmo.

Slovenija s petino obnovljivih virov

Drugi kazalnik se nanaša na obnovljive vire energije. Slovenija ima 21,5 odstotka obnovljivih virov v končni rabi energije, kar je nad povprečjem EU. Največ obnovljivih virov je na področju biomase, tretjina pa na področju voda, pravi Kovačeva in ob tem opozarja, da lesna biomasa pri izgorevanje sprošča škodljive delce.

V letu 2013 so sicer v Sloveniji zabeležili pet izrednih vremenskih dogodkov, po besedah Kovačeve pa so povezani s spreminjanjem podnebja. Trend teh dogodkov sicer še ni značilen in niha, a jih bo verjetno v prihodnosti več, je napovedala.

Odlagamo vedno manj odpadkov

Zmanjšuje se tudi količina odloženih komunalnih odpadkov, a počasneje kot v drugih državah EU. V letu 2013 smo tako odložili 109 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 29 odstotkov manj kot leto poprej. K temu sta po besedah Kovačeve prispevala reciklaža in kompostiranje.

Padla je tudi uporaba snovi, kot so pesek, premog in biomasa, in sicer na 12 ton na prebivalca. Po mnenju Kovačeve je do upada porabe večinoma prišlo zaradi padca aktivnosti v gradbeništvu in s tem zmanjšanja porabe nekovinskih materialov.

14 odstotkov voda v salbem stanju

Poleg kazalnikov, ki kažejo na pozitiven trend, pa je Kovačeva navedla še dva kazalnika, ki kažeta na upad okoljske blaginje. Gre za kakovost podzemnih voda, saj je 14 odstotkov vodnih teles v slabem kemijskem stanju, predvsem zaradi pesticidov in nitratov ter neurejenega odvajanja komunalnih voda.

Upada pa tudi število ptic kmetijske krajine. Trend namreč kaže 22-odstoten upad glede na leto 2008, kar po besedah Nataše Kovač kaže na upad biotske raznovrstnosti, ki ogroža stabilnost ekosistemov.