Zelena mobilnost vse bolj aktualna

Zaradi krize bo morala Evropa na novo najti svoj prostor pod soncem, za to pa bo potrebna sprememba v smeri zelenih tehnologij. Na tem področju pa Slovenci že nekaj pomenimo v svetu, je ob uvodu foruma, ki je potekal v okviru letošnje Internautice, ocenil Jakopin.

K tehnološkim, institucionalnim in infrastrukturnim spremembam ter spremembam življenjskega sloga nas silijo same razmere na planetu, je pojasnila Kajfež Bogatajeva. Podnebne spremembe so realnost, pri čemer bo naša regija spremembe čutila nadpovprečno, zlasti bomo imeli težave z vodo, je dodala.

Glavno težavo po njenih besedah predstavlja eksponencialno naraščanje potreb po energiji po drugi svetovni vojni, pri čemer glavni vir energije še vedno predstavljata premog in nafta.

Za primerjavo so se emisije iz prometa od leta 1970 do 2010 povečale za kar 250 odstotkov. Tudi naš življenjski slog je problematičen, saj povprečni Slovenec proizvede okoli 11 ton izpustov CO2 letno, medtem ko bi jih smeli največ štiri tone, je še povedala Kajfež Bogatajeva.

Ne moramo vplivati na globalne trende

Prvi mož Pipistrela Ivo Boscarol je priznal, da kot posamezniki ali tudi kot Slovenija ne moremo bistveno vplivati na globalne trende. Zato pa bi morali začeti razmišljati, kako se zavarovati pred posledicami podnebnih sprememb, ki bodo vse bolj silovite.

Kot glavno težavo Slovenije je Boscarol izpostavil dejstvo, da na tem področju nimamo vizije. Kot je dodal, bi bila naša država energetsko neodvisna, če bi imela strategijo elektrifikacije.

Na neučinkovito rabo virov v slovenskem gospodarstvu pa je opozorila Marijana Dermelj z vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Tako za kar 36 odstotkov slovenskih podjetij več kot polovico vseh stroškov poslovanja predstavlja nakup surovin, ta neučinkovitost pa obenem vodi v manjšo konkurenčnost teh podjetij.

Prav zato dolgoročno priložnost za podjetja predstavljajo učinkovitejša raba virov in zeleni trgi, pri čemer pa bo potrebna sprememba obstoječe paradigme linearnega gospodarstva v krožno gospodarstvo, je še izpostavila Dermeljeva.